LJUBLJANA – Na ljubljanskem okrožnem sodišču se je nadaljevalo sojenje suspendiranemu stečajnemu upravitelju Branetu Goršetu in Jožetu Šušteršiču. Obtožnica prvemu očita zlorabo položaja pri vodenju stečajnega podjetja Hranilno-kreditne službe (HKS) Sicura, drugemu pa napeljevanje k temu kaznivemu dejanju. Gorše naj bi 327 terjatev v nominalni vrednosti približno 199.000 evrov neupravičeno prodal soobtoženemu Šušteršiču za dobrih 33.000 evrov, ta pa jih je prodal po veliko višji ceni; Gorše naj bi mu bil tako omogočil neupravičeno premoženjsko korist v višini 166.000 evrov. Na prostor za priče je spet stopil sodni izvedenec grafološke stroke Dorijan Keržan in povedal, da podpis na eni izmed spornih listin ni ponarejen oziroma da obstaja velika verjetnost, da ga je podpisal Gorše, čeprav ta trdi, da podpis ni njegov. Temu je nasprotoval Goršetov zagovornik Mitja Jelenič Novak, saj je Goršetova nekdanja tajnica Daniela Draučbaher na prvem zaslišanju dejala, da je podpis njen. Draučbaherjeva je tokrat povedala, da je na vseh listinah njen podpis, le da je na zadnji listini sama »poskušala podpisati Goršeta«. To je, kot je razložila, storila zato, da bi prestrašila dolžnike, tudi potem, ko je Gorše terjatve HKS Sicure že prodal, ona pa ni več delala zanj. Draučbaherjeva je dolgove od dolžnikov namreč izterjevala tudi potem, ko je terjatve odkupil Šušteršič, pri tem pa je še vedno uporabljala žig HKS Sicure in Goršetov podpis. V imenu Goršeta se je, je razložila, podpisala tako, da je za osnovo vzela njegov podpis z njene pogodbe o zaposlitvi.
| HKS Sicura ni edini Goršetov greh Gorše, ki je v koprskem priporu od 15. februarja letos, ima na vesti še en greh. Policisti so mu takrat odvzeli prostost, ker je osumljen tudi goljufije, zlorabe položaja in pranja denarja v stečajnem postopku koprskega podjetja Hidro. Gorše je glede HKS Sicure v zagovoru dejal, da je bila prodaja terjatev v tem primeru izvedena zakonito, kot stečajni upravitelj si je pač dolžan prizadevati za čim višje plačilo upnikov, terjatve pa so bile prodane ponudniku, ki se je edini javil na ponudbo, objavljeno v dnevnem časopisju. |
Sodni izvedenec je kljub spremenjenemu pričanju Draučbaherjeve povedal, da še vedno meni, da je bil to Goršetov podpis. Možnosti, da bi bil podpis ponarejen, sicer ni izključil, a je po primerjavi 65 Goršetovih podpisov z različnih listin ugotovil, da obstaja velika verjetnost, da je podpis Goršetov. »Tudi če bi bil ponarejen, ne bi mogel ugotoviti, kdo ga je ponaredil,« je povedal. Po koncu sojenja je tožilec Edvard Ermenec povedal, da to, da nekdanja Goršetova tajnica med celotnim postopkom poskuša razbremeniti Goršeta, na razplet sojenja ne bo vplivalo, in dodal, da je bil grafolog pri vsem skupaj jasen, da ne gre za podpis Draučbaherjeve in za ponaredek, ampak je podpis najverjetneje Goršetov. Povedal je še, da so določena kazniva dejanja v tem primeru že zastarala, a da še vedno ostaja odprto vprašanje krivega pričanja. Bojan Oblak iz Združenja upnikov HKS Sicura je ob tem dejal, da se mu zdi najbolj neverjetno to, da se vse priče trudijo braniti Goršeta in s krivim pričanjem sebe spraviti v kazenski pregon.
Zgodba sicer sega v leto 2002, ko je HKS Sicura sprejela sklep o likvidaciji, oktobra istega leta pa je bil nad njo z odločbo Banke Slovenije začet postopek prisilne likvidacije zaradi oviranja nadzora po zakonu o bančništvu, podjetje je šlo še istega leta v stečaj. Stečajni postopek je trajal 10 let, v njem je bilo prijavljenih za sedem milijonov evrov terjatev, upniki pa so jih dobili poplačanih le 1,9 milijona evrov.
