HOČE – Ni jih malo, ki na grobu znane in priljubljene gostilničarke Veronike Klinc še dandanes jočejo kot majhni otroci. Da je 65-letna Vera, kot so jo klicali domači in njeni prijatelji, umrla v nadvse sumljivih okoliščinah v svoji nekdanji gostilni Veronika 
(gostišče je nosilo ime po njej), je bilo znano že takoj po družinski tragediji. Da naj bi k njeni smrti velik del prispeval njen 40-letni ljubljeni sin Joško Klinc, se sumi od prvega dne, a šestmesečna kriminalistična preiskava še ni končana. Izvedeli smo, da obtožnica zoper Joška Klinca še vedno ni spisana: »Zadeva je še vedno v fazi preiskave,« nam je naše informacije potrdil vodja mariborskega okrožnega državnega tožilstva Drago Šketa.
Joška Klinca so takoj po tragediji, ta se je pripetila na začetku marca letošnjega leta, policisti aretirali, a se takrat tožilec ni odločil, da bi zanj zahteval pripor. Vrata gostilne so bila nekaj dni zaprta, a ko se je Joško vrnil iz pridržanja, je ponovno ukazal na široko odpreti vrata gostišča, ki je (bilo) po svojih specialitetah znano povprek in počez po Sloveniji. Kaj natančno se je tragičnega nedeljskega dopoldneva dogajalo za zaprtimi vrati gostišča, še ni razjasnjeno, a vse kaže, da se je med mamo in sinom vnel prepir, ki se je končal s fizičnim obračunom. Veronika naj bi zaradi sinovega udarca v obraz padla po stopnicah in mrtva obležala na tleh. Menda naj bi celo z glavo udarila ob radiator.
Povzročitev poškodbe
Poznavalci slovenske zakonodaje so si bili neenotni. Gre za uboj ali povzročitev hude telesne poškodbe s smrtnim izidom? Izvedeli smo, da kriminalisti preiskavo vodijo le v eni smeri – povzročitev poškodbe, ki je imela za posledico smrt Veronike Klinc. Vse kaže, da se sinu torej ne bo treba zagovarjati zaradi uboja matere. »Preiskava se vodi zoper eno fizično osebo zaradi suma storitve kaznivega dejanja po 2. odstavku v zvezi s 1. odstavkom 124. člena kazenskega zakonika,« je še dodal Drago Šketa. Tako je verjetno dokončno v vodo padla taktika zagovornikov osumljenega Joška Klinca, ki so na vse pretege poskušali dokazati, da je Joško mamo poškodoval iz malomarnosti. Zakaj? V tem primeru bi mu grozilo do pet let zapora, zdaj pa se lahko zgodi, da bo za zapahi moral preživeti celo dolgih 15 let.
Za mnoge bo nepozaben ostal prizor s pogreba Veronike Klinc. Pogrebci so jo na zadnji poti pospremili na pokopališču v Hočah, a se je tam, sicer z nekajminutno zamudo, pojavil tudi Joško. Toda ni bil sam. V spremstvu četverice postavnih varnostnikov, opremljenih s črnimi bundami in napisom finančno svetovanje AHG, se je postavil v ozadje zbrane množice in mirno spremljal ceremonijo. Zatem pa šokiral še nekaj dni pozneje, ko je na grob prinesel aranžma z napisom: »Moji zlati mami v slovo. Tvoj sin.« Poznavalci razmer v hiši Klinčevih menijo, da to ni bil le manever, ampak je sinu zares žal za mamino smrt. Ne nazadnje je to pokazal že takoj po njenem padcu po stopnicah, ko je bil prvi, ki jo je začel oživljati. |
Povod za prepir tragičnega dne naj bi bila famozna bančna kartica. Vera je namreč v nedeljskem jutru od Joška zahtevala, da ji bančno kartico, ta naj bi pripadala Verinemu dementnemu bratu, izroči. Z bančnega računa, ki mu je pripadala kartica, naj bi družina vsak mesec nakazala okrog 200 evrov za stroške zavoda, kjer je zadnje mesece živel Verin brat. Ker naj bi ta plačila v zadnjem času izostajala, je Vera od sina zahtevala, naj ji vendar izroči kartico, da bi lahko poravnala stroške. Toda Joško naj bi se branil z vsemi štirimi, si izmišljeval, da kartice nima. Beseda je dala besedo in to je bila kaplja čez rob.
Oguljeni členki
Oče Jože in mama Vera sta se namreč že po upokojitvi odločila, da bo vajeti gostišča, ki je poleg odlične domače hrane slovelo po lepih sobah, prevzel sin Joško, in ne njegova starejša sestra Darja. Starši so lastništvo gostilne z darilno pogodbo prepisali na sina, a je nejevera iz dneva v dan postajala večja. Toda ne samo slaba volja, menda je tudi seznam upnikov, ki jim je Joško v teh gospodarsko šibkih časih z naslova gostilne dolgoval denar, postajal vse daljši. Mama naj bi mu celo vrgla pod nos, da bo naslednji dan obiskala notarja, ki je overil pogodbo, in darilno pogodbo razveljavila. Joško jo je takrat s pestjo z vso močjo udaril v obraz.
Udarec je bil tako močan, da ji je zbil najmanj dva zoba in ji menda celo zlomil nos. Četudi bi želel pozneje pred policisti tajiti, da je mamo udaril s pestjo, so preiskovalci na njegovih rokah našli sledi.
Členki njegove desne roke so bili pošteno oguljeni in polni sledi boja. Tako so morali Veri, preden so ji dali prvo pomoč, najprej iz ust odstraniti polomljene zobe, da so jo lahko oživljali z umetnim dihanjem. Da so v družini na Joška Klinca dali veliko, med drugim pove to, da ni bil samo lastnik gostilne na Pohorju, temveč naj bi bil tudi lastnik hiše v Rogaški Slatini, rodni vasi njegove mame Veronike, rojene Berk. Tam naj bi mu jo podaril stric, ki je medtem zaradi demence končal v domu za ostarele.
Kakšna bo dokončna usoda tradicionalne gostilne na obronkih Pohorja, je zapisano v zvezdah. Če bo moral Joško za dlje za zapahe, se kaj lahko zgodi, da se bodo vrata gostilne zaprla. In verjetno nikoli več odprla.
