POTOČE – Tam, kjer državna cesta povezuje Ajdovščino in Novo Gorico, se nizajo naselja, po cesti se vozi hitro, pogosto prehitro: »Po nesreči je en avto vozil mimo krepko prek 150 na uro,« pravi domačin Boris Bizjak, ki stanuje nasproti tamkajšnje gostilne Sivi Čaven, v kateri se ustavi prenekateri popotnik. Bizjak je v sredo ob deveti zjutraj na Direkcijo za ceste Republike Slovenije vnovič poslal dopis, v katerem jih poziva, naj uredijo nevzdržno stanje za nekaj krajanov, ki živijo neposredno ob cesti, pa tudi za tiste druge Potočane: »Če avto crkne, ko grem s svojega dvorišča, sem mrtev, če kdo naleti name.«
Do smrti ga je zbil kombi
Na večer iste srede, ko je Bizjak poslal pismo, je njegov sovaščan Alojz Čermelj (ki ga v teh koncih poznajo kot Silva) odhajal s parkirišča proti Sivemu Čavnu, nekdanje furmansko gostišče že pet generacij vodi njegov rod. »Tema je bila, Silvo je bil v črno oblečen, luči ni bilo,« opiše Bizjak. Policijsko poročilo pravi, da se je nesreča zgodila pet minut čez 18. uro: »Z ogledom je policijska patrulja PPP Nova Gorica ugotovila, da je 69-letni pešec prečkal regionalno cesto v trenutku, ko je iz smeri Ajdovščine pripeljal 38-letni voznik delovnega vozila, državljan Slovenije z območja občine Nova Gorica, ki je nato čelno trčil v pešca,« navaja Dean Božnik s Policijske uprave Nova Gorica.
Nesrečnega Čermelja je pokosil kombi, ki ga je vozil njegov znanec iz bližnjega naselja Branik. Ajdovski gasilci so Silvu dajali prvo pomoč, ekipa nujne medicinske pomoči ga je prepeljala v urgentni center v Šempetru – zaman. Poldrugo uro zatem je Silvovo srce za vselej zastalo. Bizjak je prepričan, da je Silvo umrl zaradi ceste in dejavnikov, ki so ustvarili smrtonosno past pred domačim pragom rajnkega. Tam so bila vrata gostišča dan po nesreči zaprta, v hišo pa so vstopali zgolj ljudje v črnini.
Bizjakovim so zemljišče vzeli za cesto, cesta jim je vzela očeta: »To je tretja smrtna žrtev na sto metrih v tej vasi, med drugim je avto zbil mojega očeta, ki je umrl za posledicami nesreče. Opozarjam direkcijo, jim pišem – oni pa meni odgovarjajo, da moj kaktus zmanjšuje vidljivost. Prehoda za pešce pa še vedno nimamo,« benti Bizjak. Najbližji prehod za pešce (s semaforjem) je od Potoč oddaljen slaba dva kilometra, v prvi vasi proti Ajdovščini. A Peter Vodopivec, predsednik krajevne skupnosti Kamnje - Potoče, opozarja, da težava ni samo prehod za pešce: »Težava so tudi pločniki, za avtobusno postajo za otroke smo potrebovali tri leta, še ogledalo je občina postavila na lastno pest, ker je to državna cesta.«
Vodopivec pove, da se je Silvo zavedal nevarnosti: »Vem, da je nekaj apeliral, da bi se uredil prehod. Na žalost se mora prej kaj takega zgoditi. Žalostno.« Za Bizjaka strahu ob cesti ni konec – ima štiri otroke in boji se zanje. Dodatne težave, ob slabi signalizaciji in nepreglednem vključevanju, imajo tudi z vodo, ki se s ceste zliva na njihovo zemljišče do hiše.
Silvo bi decembra praznoval okroglih 70 let, namesto veselja sta zdaj v njegovi hiši šok in žalost. O prometni nesreči sta bila obveščena dežurna preiskovalna sodnica okrožnega sodišča v Novi Gorici in tožilka okrožnega državnega tožilstva v Novi Gorici. Voznika kombija bodo kazensko ovadili. A cesta in njene pasti ostajajo vsakdanja smrtna nevarnost za domačine, ki so ob Silvovi smrti – tudi prek družabnih omrežij – žalovali za priljubljenim gostincem, istočasno pa robantili čez razmere ob cesti, ki je vzela preveč življenj.
