TRŽIČ – Minuli konec tedna se je že od četrtka napovedoval kot precej kisel, moker, nato je sledilo še sporočilo Urada za meteorološko napoved Agencije RS za okolje, da je že v soboto popoldne v osrednjem delu države mogoče pričakovati lokalno močnejše nalive in sunke vetra. V gorskem svetu je namesto popoldne slabo vreme z zahoda pritisnilo že okoli poldneva in prav v tistem se je pod vrhom 2132 višinskih metrov visokega Storžiča bila bitka s časom. Prva novica o intervenciji posadke v helikopterju Slovenske vojske in gorskih reševalcev s postaje GRS Tržič in GRS Kranj je prišla nekaj pred poldnevom: »Ekipa za helikoptersko reševanje v gorah s policistom gorske enote in gorski reševalci že od 10.20 sodelujejo pri zahtevnem reševanju planinke, ki je pri sestopu s Storžiča na tržiško stran na višini okoli 1900 metrov zdrsnila in se po prvih podatkih huje poškodovala,« je sporočal Bojan Kos iz PU Kranj in nadaljeval: »Helikopter zaradi težav z vremenom ne more do kraja nesreče, zato za zdaj pomaga pri prevozu reševalcev in opreme. Zdravnik in nekateri reševalci so sicer že pri ponesrečenki in ji dajejo prvo pomoč.«
Izvedeli smo, da se je nesreča zgodila na zahtevni markirani planinski poti skozi Žrelo. »Na grebenu Storžiča nad potjo po Žrelu je gornica padla in se težje poškodovala,« je povedal načelnik postaje GRS Tržič Blaž Belhar, ki je sodeloval v reševalni akciji: »Na pot proti kraju, kjer se je zgodila nesreča, je šlo 15 gorskih reševalcev naše tržiške postaje. Del poti je pomagal s preleti premostiti vojaški helikopter, šlo je do višine megle in nizke oblačnosti v več vožnjah. Ker nismo mogli predvidevati, kako se bo situacija razvijala, so bili v pripravljenosti še naši kolegi, bilo jih je pet, s postaje GRS Kranj, ki bi eventualno lahko pomagali pri klasičnem reševanju s transportom ročno na njihovo, južno stran Storžiča.«
Letos na Storžiču ugasnili že dve življenju
Helikopter, posadko je vodil izkušeni pilot Branko Rek, je poletel prvič do višine 1700 višinskih metrov in odložil zdravnika dr. Francija Kokalja in gorskega reševalca Primoža Štamcarja, ki sta odhitela do ponesrečenke. Sledila sta še dva poleta z dodatnimi gorskimi reševalci nekoliko nižje, saj je megla z vso silovitostjo objemala Storžič in grozila, da bo reševanje postalo še bolj nevarno. Poškodovana gornica iz Borovnice je ležala v globeli pod potjo, zgoraj na poti sta čakala njena dva spremljevalca, ki sta sprožila reševalno akcijo. »Ko je helikopter izvajal še dva naleta z najtežjo opremo za klasično reševanje, smo gorski reševalci, ki smo bili že na kraju nesreče, dodatno oskrbeli poškodovanko. Ugotovili smo, da ima težje poškodbe na predelu hrbta in glave, zato smo bili še posebno pazljivi. Strah nas je bilo, da bo slabo vreme tolikanj otežilo reševanje, da bomo morali s poškodovano sestopati klasično, torej peš. Tak transport v dolino bi za naravo njenih poškodb pomenil precej bolj rizično pot.« Klasično spuščanje se je začelo na južno, torej na kranjsko stran Storžiča. Poškodovano so spustili okoli 250 višinskih metrov niže, nato je optimizem navdal gorske reševalce. Megla se je delno zredčila, oblačnost pa se je vpenjala na goro že tolikanj za njihovimi hrbti, da se je lahko po radijskih zvezah poklicalo zračno plovilo. »Ko smo zaslišali rotor helikopterja, nam je odleglo, saj smo vedeli, da bo ponesrečenka lahko hitro, predvsem pa z manj nevarnostmi zaradi njenih poškodb, prepeljana do popolne medicinske oskrbe. V nekaj minutah smo jo z uporabo vitla prenesli v helikopter,« je povedal načelnik postaje GRS Tržič. V tistem, helikopter ni še preletel Kranja, so se vremenske razmere dramatično poslabšale. Luknja v oblakih, ki je omogočila rešitev poškodovane gornice, se je v nekaj trenutkih zapolnila z novo gmoto težkih oblakov, ki so začeli na gorske reševalce spuščati mokroto. »Pobrali smo vso opremo in skozi Žrelo začeli sestop. Že prej je eden naših gorskih reševalcev spremil varno v dolino proti Koči pod Storžičem dva spremljevalca poškodovane. Eden je bil vidno šokiran in tako ju nismo smeli prepustiti lastni iznajdljivosti pri poti navzdol.«
»V tem letu sta na Storžiču ugasnili že dve življenji, kar je po mojem mnenju dovolj za celo leto in še kakšnih deset ali dvajset let naprej. Gorski reševalci smo veseli, da lahko pomagamo rešiti življenje. Nadejamo se, da se bodo hude nesreče v gorskem svetu dogajale čim manjkrat. Zato apeliramo na gornike, da tudi v poletnem času upoštevajo vsa pravila varne hoje v visokogorju, naj se pred turo pozanimajo o vremenskih razmerah ter razmerah na poti, pred turo pa naj načrtujejo tudi rezervo časa,« pove načelnik postaje GRS Tržič Blaž Belhar.
