OBSOJEN

Golob bo moral v kletko

Objavljeno 06. april 2012 14.46 | Posodobljeno 06. april 2012 14.46 | Piše: Nada Černič Cvetanovski

Zaradi podkupnine gradbeni inšpektor v zapor za leto in sedem mesecev.

Vpletenim v legalizacijo črne gradnje zaporna in pogojna kazen (foto: Nada Černič Cvetanovski).

KRŠKO – »Nimam komentarja, želim vam lepe velikonočne praznike,« se je po razglasitvi sodbe, ki ga bo pripeljala v zapor, kislo nasmehnil nekdanji gradbeni inšpektor Matjaž Golob. Zaradi prejemanja podkupnine je izgubil službo, zdaj pa mu je sodišče poleg zaporne kazni leta in sedem mesecev še za tri leta prepovedalo opravljanje gradbene dejavnosti, kjer bi imel pooblastila. Poleg tega mu je naložilo plačilo 5000 evrov stranske denarne kazni, prav toliko pa tudi njegovi pomočnici, projektantki Maruški Krautblat. Njo je sicer doletela nekoliko milejša kazen, saj je bila obsojena na 14 mesecev zapora, tretji v tej navezi, arhitekt David Tušar, jo je odnesel s pogojno kaznijo devetih mesecev s preizkusno dobo dveh let, plačati pa bo moral 1500 evrov.

Vojna med odvetnikom in tožilcem

Odvetnik Peter Žnidaršič je tožilcu očital, da je v tem postopku ravnal malomarno in prikrival podatke, zato je javno izrazil misel, da bi tožilca kazensko ovadil. Očital mu je, da bi moral Benceta ovaditi, saj je dajanje podkupnine prav tako kaznivo dejanje. Tožilec Robert Renier, ki je odvetniku očital, da je prešel vse meje dobrega okusa, pa se je strinjal, da ga odvetnik ovadi, da bo vsaj prišla na dan prava resnica.

Legalizacija črne gradnje

Matjaž Golob je opravljal delo gradbenega inšpektorja na desnem bregu reke Save v Posavju, svojo inšpekcijsko pisarno pa je imel v Brežicah. Julija lani je začel nadzor nad gradnjo objekta Olge Čopi na Kompoljah, ki ga je gradil podjetnik Iztok Bence. Inšpektor je ugotovil, da gre za črno gradnjo, in je gradbinca povabil v svojo pisarno. Predočil mu je prekršek in povedal, da je za to zagroženo 66.000 evrov denarne kazni. Nato je stopila v akcijo projektantka Krautblatova. Arhitekta Tušarja je napotila k Bencetu. Ta mu je pustil številko Krautblatove in rekel, naj jo pokliče, saj da pozna njegove težave glede legalizacije črne gradnje in ona lahko to uredi. Bence se je res oglasil Krautblatovi, izvedel, da se zadeva lahko reši za pet tisočakov, in lani poleti prvi del denarja že predal Maruški. Nato je zadevo prijavil policiji. Ta je začela prisluhe in ugotovila medsebojno povezanost zlasti Maruške in Goloba. Ko je Bence, ki ga je policija ozvočila, predal Maruški drugi obrok denarja, ki je bil preslikan in označen, se je vse skupaj končalo z aretacijo Goloba in Krautblatove.

Šlo je za posojilo

Obdolžena sta se v postopku zagovarjala, da je Golob Maruški, ki ji je finančno šlo zelo slabo, posodil denar in tako naj bi šlo za vračilo zneska, ki ga je Maruška dobila od Benceta, ker naj bi mu urejala papirje za legalizacijo. Ob predaji zadnjega obroka je Maruška po naročilu Goloba opomnila Benceta, da je na Kompoljah še en oporni zid zgrajen brez dovoljenja, kar naj bi pomenilo, da lahko tudi ta primer rešijo njemu v prid. Odvetnik Peter Žnidaršič, zagovornik obdolženega inšpektorja, je svojo obrambo gradil na tem, da Bence ni verodostojna priča, kaj šele verodostojen policijski sodelavec, saj kot predsednik motorističnega kluba prijateljuje s policisti, za nameček pa proti njemu na okrožnem sodišču v Ljubljani teče postopek zaradi zlorabe položaja in uničenja poslovnih listin. »Gre za zakonit in transparenten postopek,« pa je prepričan tožilec, ki je pokazal na tri obraze inšpektorja Goloba. V službi je veljal za učinkovitega in sposobnega, v prostem času je pri gradbincih, ki so spadali v njegov resor, nabiral sponzorska sredstva za sinov klub, sporni primer pa je pokazal, da se je lahko stranka prek posrednikov pogodila z njim za primerno ceno, da ni bilo nevšečnosti.

Deli s prijatelji