MARIBOR – Vodstvo mednarodnega špedicijskega koncerna BTG, ki se je pred štirimi leti odločilo mrežo svojih poslovalnic med drugimi evropskimi državami razširiti tudi v Slovenijo, kar ni moglo verjeti svojim očem, ko so nedavno pregledali bilanco hčerinskega podjetja s sedežem v Mariboru (izpostavo imajo tudi v Kopru). Nemški lastniki so namreč ugotovili, da se je vodja slovenske izpostave, Nemec s srbskimi koreninami Fabian Fischer, čez noč prelevil v goljufa. Podjetju s sedežem v mariborski industrijski coni, le streljaj od carinarnice, je s transakcijskega računa izmaknil za dobrih 120.000 evrov gotovine. In pristal za rešetkami mariborskega zapora, kamor so ga pospremili policisti, potem ko so obiskali preiskovalnega sodnika mariborskega okrožnega sodišča. Ta je namreč za 49-letnega Srba z nemškim potnim listom odredil pripor.
Popravek Dne 21.04.2012 je bila v časniku Slovenske novice objavljena neresnična in nepreverjena informacija, ki se nanašajo na gospoda Zlatka Pezdička in BTG. Mednarodna špedicija in logistika d. o. o, Tržaška 53, Maribor. Novinarjeva navedba, da je gospod Pezdiček »sedel na direktorski stolček« navedene gospodarske družbe za nagrado , ker je razkril nepravilnosti v poslovanju, ne drži. Edino merilo pri izbiri je bila strokovna usposobljenost kandidata in ker ima gospod Zlatko Pezdiček poleg ustrezne izobrazbe tudi dolgoletne izkušnje z delom na področju špedicije in logistike, je bilo njegovo imenovanje na delovno mesto direktorja v najboljšem interesu gospodarske družbe. Zlatko Pezdiček in BTG Mednarodna špedicija in logistika d. o. o. po pooblaščenki odvetnici Simoni Došler Petelin |
Kazen do osem let
Direktor mariborske izpostave podjetja, ki ima svoje poslovalnice v kar 26 državah po svetu, je, zavedajoč se, da je daleč od nadzornikov in da ni na očeh lastnikov, družbeni denar porabljal za svoj žep. Tako smo iz zanesljivih virov izvedeli, da je v dobrih dveh letih in pol s kreditno kartico dvigoval gotovino na bankomatih po Sloveniji. In to da je ponovil kar 321-krat, denar pa porabil za zadovoljevanje osebnih potreb in dokazovanje življenja na veliki nogi. Računovodski servis iz Celja, ki je za slovensko izpostavo podjetja opravljal storitve, je Fabiana Fischerja večkrat pozval, naj upraviči dvige gotovine, vendar tega nikoli ni storil. Ker uslužbenka računovodskega servisa ni vedela, kako naj upraviči nekrite dvige gotovine, jih je vknjižila kot terjatev do direktorja osebno. Izvedeli smo celo, da je predrzni direktor šel tako daleč, da naj bi računovodske bilance (te so govorili v njegovo škodo) najprej ponaredil, preden jih je poslal v pregled lastnikom v »oddaljeno« Nemčijo.
»V obravnavani zadevi je pristojni državni tožilec za nekdanjega direktorja omenjene družbe na sodišče vložil zahtevo za preiskavo, in sicer zaradi utemeljenega suma, da je v obravnavanih letih storil kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti,« so dejali na okrožnem državnem tožilstvu. Če bo Nemec tudi na sodišču spoznan za krivega, mu grozi zaporna kazen do osmih let. Toda Fabian Fischer se ni znašel le za zapahi mariborskih zaporov, ampak je ostal tudi brez dobro plačanega položaja direktorja podjetja BTG mednarodna špedicija in logistika.
Nagrada: direktorski stolček
Kako nepremišljen in obenem predrzen je bil zdaj že nekdanji direktor, pove tudi podatek, da je denar z bankomata dvignil celo pred nosom nemških lastnikov. Ko so ga ti povabili na zagovor na sedež računovodskega podjetja v Celju, je Fabian Fischer še nekaj minut pred tem na bankomatu sredi knežjega mesta z računa podjetja dvignil 300 evrov, smo še izvedeli od virov. Zadnjič, saj so mu že nekaj ur zatem odvzeli službeno bančno kartico, naslednjega dne pa se je moral izseliti tudi iz direktorske pisarne. In kako se je goljufivi direktor ujel v past? Da v slovenskem špedicijskem podjetju nekaj smrdi, je prvi ugotovil direktorju podrejeni delavec Zlatko Pezdiček, ki je bil v kritičnem času vodja storitev in logistike. Pezdiček je že pred časom začel opažati, da se denar steka v nadvse sumljive smeri, a ni imel dostopa do dokumentacije. Ko mu je po velikem naprezanju uspelo pridobiti vpogled v bančne izpiske, je prižgal alarmne sirene. Analiziral je dvige in plačila raznovrstnih nakupov ter razkril nezakonito ravnanje svojega direktorja Fischerja. Lastnike je opozoril na nepravilnosti in za nagrado za razkritje sedel na njegov direktorski stolček.
Toda Fabian Fischer ni le dvigoval denarja s službeno bančno kartico, ampak je v svoj žep vtaknil tudi denar, ki so mu ga poslovni partnerji dali na roko za poplačilo odprtih računov. To pa je zelo škodilo ugledu podjetja, saj so zaposleni, ne da bi vedeli, da je njihov nekdanji direktor denar dobil v gotovini (ter ga porabil zase), poslovnim partnerjem pošiljali opomine za poravnanje odprtih postavk. Na koncu se je na nekaj straneh dolgem seznamu nabralo za 120 tisočakov dolga, ki ga bo podjetje poskušalo od svojega nekdanjega direktorja Fabiana Fischerja izterjati po sodni poti.
