LJUBLJANA – Če bo odločitev sodnika Zvjezdana Radonjića dočakala pravnomočnost pri višjih sodnikih, bodo morali vpleteni v vece afero na Zpizu zelo dolgo deliti straniščne školjke z na desetinami preostalih jetnikov ter po zadnjih plateh šariti s cenenim enoslojnim toaletnim papirjem, ki se predre ob že malce močnejšem pritisku. Toda prav toaletni papir (in papirnate role za brisanje rok) jih je pripeljal pred vrata zapora.
Z 0,2 role na 16 rolic na dan
Vodja nabave in ekonomata v Zpizu Marjan Tomažič, skladiščnik Danilo Pintar, poslovodkinja v trgovini Globo družbe Mavrica Milojka Globokar ter prodajalca v tej trgovini Janko Globokar in Cvetka Medved so se po obtožbi združili, da bi prek fiktivnih računov prodajali in kupovali toaletni papir, ki pa ga Zpiz v resnici sploh ni dobil in se torej v resnici tudi njegova poraba v tem zavodu ni nikoli povečala.
Na videz pa se je tako zelo, da so bile številke komaj verjetne. Medtem ko v zvezi s straniščnimi tegobami v letih med 1999 in 2002 v preostalih slovenskih enotah zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje niso opazili nobenih pretresljivih odstopanj, poraba na delavca je bila običajna za človeka, ki nima večjih črevesnih težav – od 0,2 do 0,5 rolice na zaposlenega –, je bilo popolnoma drugače v osrednji, ljubljanski enoti. Vsak delavec je, sodeč po evidenčni papirologiji, leta 1999 porabil 4,7 rolice na dan, leto pozneje 9,3, leta 2001 pa kar 11,8. V rekordnih obdobjih se je poraba zvišala na 16 krat 100 papirčkov na delavca na dan.
Za tožilsko resnico, da je bilo glede velikih potreb v Ljubljani vse običajno, le nepridipravi so služili s prodajo in z nakupom toaletnega papirja, ki ga v resnici sploh ni bilo, je bilo potrebnih več obravnav na kazenskem oddelku ljubljanskega okrožnega sodišča.
Gneča na straniščih?!
Obtoženi se niso pokesali, v sodno dvorano niso prihajali z zavitki papirnatih robcev niti niso smrkaje obžalovali svojih grehov. Navedbe tožilstva so raje najodločneje zavračali. Slišali smo različne izgovore, zakaj in kako se je lahko v spornem obdobju povečala poraba toaletnega papirja in brisač. Med izjavami, ki je zagotovo požela največjo salvo smeha kronistov, je bila tista, da se je poraba higienskih izdelkov čisto zares enormno povečala. Eden od obtožencev se je namreč spomnil, da se je konec 90. let prejšnjega stoletja spremenila pokojninska zakonodaja, zato so ljudje odtlej kar drli v Zpiz in ta je postal pravo mravljišče, a ne le Slovencev, ampak tudi Hrvatov. Šefi pa so bojda zaukazovali, da se pri takih izdelkih ne sme štediti, materiala mora biti vselej na voljo dovolj, zgornji limit naročanja pa ni obstajal.
Sicer pa je bilo izgovorov, pri katerih bi človek potreboval papirnate robce že zato, ker se je nasmejal do solz, še obilo. Krivili so delavce, da so kradli toaletni papir in brisače, na tnalu so se znašle tudi čistilke, ki tega niso prijavile, ampak mirno po osemkrat na dan menjale rolice.
Senat ob koncu sojenja ni verjel izgovorom, sodnik Radonjić je celo dopustil možnost, da je bil Zpiz s fiktivnimi posli vpletenih v afero najverjetneje oškodovan še za bistveno več kot za 477 tisočakov, kakor je ugotavljalo tožilstvo.
Izrečene kazni so bile tako visoke, da so odvetnikom lasje kar švigali pokonci in se bodo na njih zagotovo pritožili. Milojka Globokar: 5 let zapora, 17.800 evrov denarne kazni, Zpizu mora vrniti 165.994 evrov. Marjan Tomažič: 4 leta in 8 mesecev zapora, 16.600 evrov kazni, vrniti mora 77.609 evrov. Danilo Pintar: 4 leta, 14.400 kazni, Zpizu mora plačati 19.402 evra. Cvetka Medved: 2 leti in 2 meseca, 8500 evrov kazni, zavodu mora vrniti 20.304 evre. Janko Globokar: leto zapora, 5700 evrov kazni in vrnitev 4246 evrov.
A to še ni vse, saj bodo morali obsojenci pri plačilu razdeliti tudi stroške kazenskega postopka, ki niso ravno majhni. Svoje bodo kajpak terjali tudi odvetniki, stala jih bo tudi pritožba na višjo sodno instanco ...
