LJUBLJANA – Nekdanji predsednik uprave Mure Franc Huber okrožnega sodnika Borisa G. Hrovata ni mogel prepričati, da je odvetnik Franci Matoz z izjavami na njegov račun prestopil mejo zakonitosti. Da se je odvetnik tokrat namesto na prostor za zagovornike presedel na zatožno klop, so krive navedbe o fiktivnem poslovanju Huberjevega družinskega podjetja z družbo Mura, ki jih je Matoz dal nekaterim novinarjem. Huberja so očitki tako zbodli, da je sklenil po pravico na sodišče. Kot zasebni tožilec mu je očital kaznivi dejanji razžalitve in žaljive obdolžitve. A tokratni sodni boj med zdaj že upokojenim podjetnikom in odvetnikom se je končal povsem v prid zadnjega.
Za Huberja sporne izjave iz odvetnikovih ust so bile zapisane marca 2010 v časnikih Dnevnik in Večer, prispevek o tem pa je bil tudi v osrednjem Dnevniku na Televiziji Slovenija. Franci Matoz je med drugim dejal: »Dejstvo je, da smo skozi dokumente, ki so nam jih zaupali delavci, ugotovili zlorabo položaja, torej fiktivno svetovanje družbi, in na ta način opravljeno izplačilo več zneskov, do katerih družba Huber ni bila upravičena.« Zaradi sumov več kaznivih dejanj je Odvetniška družba Matoz zoper Huberja in še nekatere takrat zaposlene v Muri vložila tudi kazenske ovadbe.
In prav mimo tega dejstva ni šel sodnik, ki je med drugim v sodbi zapisal, da je obtoženi prepričljivo pojasnil, zakaj je prav njegova odvetniška družba zaradi sumljivih poslov v Muri, za katerimi domnevno stoji Huber, na policijo podala več kazenskih ovadb. Sledila je zahteva za preiskavo murskosoboškega okrožnega sodišča. Sporne izjave so bile namreč podane v zvezi s kazensko ovadbo in se z njo vsebinsko pokrivajo.
Upravičeno verjel v sporne posle družinskega podjetja z Muro
Matoz se je branil, da je informacije o domnevno spornih poslih slišal od zaposlenih, ki jih je zastopal v okviru brezplačne pravne pomoči. Sumi o zlorabi položaja so se nakazovali tudi iz dokumentov. Da je to zaupal novinarjem, se mu ne zdi sporno, saj se je vse skupaj nanašalo na poslovanje Mure, ki je šla v stečaj, to pa je bilo v interesu javnosti. Dodal je še, da je novinar Dnevnika o sumljivih fiktivnih poslih Mure in podjetja Huber pisal že pred spornimi izjavami novinarjem, ki mu jih očita zasebni tožilec.
Huber je na glavni obravnavi pojasnil, da je v poslovnih vodah v visokih krogih že tri desetletja in ni ničesar ukradel, zato je nerazumno, da bi se nezakonitih prijemov lotil nekaj mesecev pred upokojitvijo. Potarnal je, da je v domačem okolju po objavi spornih člankov deležen obsojajočih pogledov, okolica ga izolira in se mu izogiba. Za svetovalni posel Muri je prepričan, da je bil opravljen, a podrobnosti mu niso znane, saj je bilo to vse v domeni njegove žene. »Ne vem, kaj točno je svetovala, a to je gotovo razvidno iz dokumentacije,« je dejal.
Po zaslišanju prič in pregledu dokumentacije je sodnik menil, da Matoz Huberja nikakor ni žaljivo obdolžil oziroma razžalil. V obrazložitvi sodbe je zapisal, da je imel obtoženi utemeljen razlog verjeti v resničnost tistega, kar je trdil ali raznašal. Matoz je izjave o Huberju podal kot pravni zastopnik (bivših) delavcev Mure pri obrambi njihovih pravic, povezanih s stečajem tega podjetja, med drugim piše v sodbi. Po prepričanju sodišča zasebnemu tožilcu ni uspelo dokazati, da bi bilo iz načina izražanja ali drugih okoliščin razvidno, da je obtoženec ravnal z namenom zaničevanja ali podcenjevanja.
