Franc je umrl! Nikoli ne bo pozabil njegovega pogleda

CELJE – Prometna nesreča s tragičnim koncem, zaradi katere se je na celjskem okrožnem sodišču znašel 49-letni hrvaški državljan Mile Pejić, oče dveh sinov, se je zgodila pred dobrim letom in pol, natančneje 14. julija 2015. Nekaj pred 17. uro je Pejić vozil svojo mazdo 6 po cesti od Velenja proti Arji vasi in hotel nekaj metrov od nakupovalnega središča v smeri proti Celju zaviti levo, na bencinski servis. Spregledal pa je motorista, 65-letnega Franca Urbanca iz Velenja, ki je v tistem trenutku vozil naravnost iz Arje vasi proti Velenju, in pri zavijanju levo pred njim izsilil prednost. Trčenje je bilo neizogibno, čeprav menda ne voznik avtomobila ne motorist nista vozila s preveliko hitrostjo. Motorist je padel in kljub hitri zdravniški pomoči na kraju nesreče umrl. Tožilstvo je zaradi povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti ovadilo voznika, hrvaškega državljana, ki se zaradi narave svojega dela veliko vozi tudi po slovenskih cestah.

Leto in pol po dogodku je Pejić stopil pred celjsko okrožno sodnico Marjano Topolovec Dolinšek in dogodek močno in iskreno obžaloval. Že pred predobravnavnim narokom je s tožilstvom sklenil sporazum o priznanju krivde, in sodnica ga je sprejela. Zatem je, tudi na predlog Pejićevega zagovornika Janeza Koščaka iz odvetniške družbe Čeferin in celjske tožilke Simone Kuzman Razgoršek, vse potekalo zelo hitro, v dobri uri je bil opravljen tudi narok, sledil je izrek sodbe. »Še vedno mi je iskreno žal, da se je to zgodilo. Zelo mi je žal, da je motorist umrl in sem s tem povzročil bolečino vsej njegovi družini. Moje življenje od tega dogodka naprej teče povsem drugače. Iskreno se tudi opravičujem njegovi družini in jih prosim, da mi oprostijo, saj mi bodo s tem olajšali nadaljnje življenje. Veliko vozim, saj je takšno pač moje delo, in doslej sem prevozil že okoli tri milijone kilometrov. Zato upam, da se mi kaj takega ne bo zgodilo nikoli več,« je s pomočjo uradne sodne tolmačke za hrvaški jezik sodnici skrušeno pripovedoval Pejić. Dejal je še, da če bi lahko, bi čas zavrtel nazaj in to nesrečo preprečil, a tega se žal ne da. »Upam pa, da sem kljub vsemu v tistem trenutku ravnal človeško, saj sem ponesrečenemu še poskušal pomagati. A tistega njegovega pogleda ne bom nikoli pozabil,« je pojasnjeval okoliščine nesreče ter povedal, da ima od takrat zdravstvene, predvsem pa psihične težave, saj ne more spati. »Kadar koli se vozim proti Velenju, pa čutim bolečino in stisko,« je še dejal. Da sta njegovo zavedanje tega, kaj je storil, in obžalovanje res iskreni, dokazujejo tudi vse njegove dozdajšnje poteze, saj je menda obiskal družino umrlega motorista, se jim osebno opravičil, jim nakazal denar in poslal rože.

Pejić se je s tožilstvom pogodil za pogojno obsodbo, temu pa je, kot je običajno, sodnica sledila in sprejela predlagano kazensko sankcijo. Pejić je bil tako obsojen na eno leto zapora s stransko kaznijo prepovedi vožnje kategorije B za devet mesecev od pravnomočnosti sodbe, s preizkusno dobo dveh let. Pri tem je sodnica poudarila, da je upoštevala sodno prakso v primerljivih kazenskih zadevah in številne olajševalne okoliščine obtoženega.