VRTOJBA, VRTOVIN – »Ta cesta je katastrofa, preozka, slabo ločena in klavstrofobična. Po vozišču se občasno znajdejo tudi stožci in druga oprema izvajalcev del. Odkar so ta dela, je bilo že nešteto nesreč. Zdaj tudi smrtna. Ne vem, ali odgovorni pri Darsu nimajo nič v glavi ali kaj? Cesto je treba zapreti in popraviti v dveh tednih, ne pa da packajo že pol leta! Koliko nesreč bo še potrebnih?« se je po srhljivki, ki se je zgodila v ponedeljek ob 22.35, na družabnem omrežju ogorčeno spraševal Marko Šušmelj. Podobno so razmišljali krajani Vrtovina, ki so morali do 3.20 zjutraj zreti v kolono tovornjakov in drugih vozil, ki se je vila mimo njihovih hiš, saj je bila vipavska hitra cesta debelih pet ur zaprta.
Smrtonosno trčenje
Streljaj stran se je namreč zgodila silovita nesreča, v kateri je umrl 40-letni Erik Žnidar iz Vrtojbe. Vozil se je iz smeri Sela proti Ajdovščini. Na tem odseku hitre ceste je promet zaradi vzdrževalnih del oziroma delovne zapore, kot rečeno, že lep čas preusmerjen na drugo polovico ceste in urejen dvosmerno. Voznik, smo izvedeli, ni vozil po desnem smernem vozišču glede na dovoljeno smer vožnje, temveč je na ravnem delu ceste zapeljal levo med postavljeno opremo za vodenje in usmerjanje prometa neposredno pred tovorno vozilo, s katerim se je iz nasprotne smeri pripeljal 54-letni voznik, in vanj čelno trčil. Rdečega clia, v katerem je bil nesrečni Žnidar, je zavrtelo ob levem boku tovornega vozila, nato se je zabil še v osebno vozilo, ki ga je vozila 37-letna voznica. »Vozilo 40-letnega povzročitelja se je po prometni nesreči ustavilo šele na desnem prometnem pasu, on pa je ostal ukleščen v vozilu,« so poročali z novogoriške policije.
Radi so ga imeli
Del Vrtojbe, ki se mu reče Čuklje, je bil naslednje jutro sicer že seznanjen z nesrečo, ko pa so domačini izvedeli, da se je v njej smrtno ponesrečil krajan Erik, so jim oči preplavile solze. Komaj jih je zadrževal tudi sosed Franko Blažič: »Pa saj sem ga še včeraj zjutraj videl, še potrobil mi je! Čudno se mi je sicer zdelo, da je šel že tako zgodaj od doma, takšne navade Erik ni imel.«
Franko je šel že ob pol šestih zjutraj zalit rože na dvorišču. In ga je videl. Rad ga je imel. »Bil je dober človek. Bil je vodovodar, ki zadnje čase, kot vem, sicer ni delal, a če sem kdaj kaj rabil, mi je vselej priskočil na pomoč!« Soseda Nada Černe, ki je pristopila k Franku, je vedela, da je šel tako zgodaj zato, ker je šel delat v Vipavo, da je delal ves dan in je hotel čim prej domov …
»Ah,« je zmajeval Franko ter pomislil na tisto staro pravilo, da mora mladina pokopati svoje starše, ne pa obratno. »Danes pa je vse drugače,« je obupano dejal, »danes starši pokopavajo …« Zadnjega stavka ni zmogel izreči. Pomislil je namreč na uboge Erikove starše, ki so tako nenadoma izgubili sina.