KRANJ – Modrost razloži, da je več smisla v skoku kobilice kot v prehojeni poti človeka, ki se samo enkrat ni odrinil in preskočil dela svoje poti. Zarja Černilogar, ki je prejšnjo soboto tragično izgubila življenje pod Malim gradom v Kamniku, je zagotovo večkrat odskočila. Ne le da bi preskočila del poti, tudi do zvezd se je odrivala v svojih športnih sanjah, ki jih je uresničevala s pridnostjo in predanostjo. Kolesarski šport je izgubil dekle, ki je tako člane moštva Unior Tools Team kot tudi nasprotnike na športnih prizoriščih navduševala s pozitivno energijo.
Več let je Zarja ponosno nosila državne barve in strokovnjaki s področja kolesarskega spusta so zatrjevali, da je ena najhitrejših evropskih tekmovalk v tej panogi. Petkratna državna prvakinja je leta 2013 in 2014 odnesla zmagovito lovoriko v skupnem seštevku evropskega pokala.
Tistega usodnega dne je prišla navijat za brata Nejca, ki je prav tako kolesar in se je udeležil enduro tekme na kamniškem Starem gradu. Zvečer v soboto se je Zarja s prijatelji udeležila koncerta Hladnega piva v sklopu Kamfesta. Odšla naj bi v toaleto, potem se ni več vrnila, tudi na klice prijateljev se ni odzivala. Zjutraj so jo najprej iskali med prijatelji in znanci, potem je bila sprožena iskalna akcija. Našli so jo brez znakov življenja v nedeljskih popoldanskih urah pod južnim obzidjem Malega gradu, ki je močno zaraščeno. Omenjeni del obzidja že lep čas ni vzdrževan in je močno porasel z bršljanom in grmovjem. V temnih urah ni mogoče točno videti, kje je konec zidu, in po besedah kamniških gorskih reševalcev gre sklepati, da je Zarja v temi po nesreči stopila v prazno ter omahnila kakšnih 20 do 30 metrov v globino.
»Odšlo je mlado dekle, ki je navdihovala s svojim pristopom ne le do športa, temveč do življenja, z odnosom do svojih bližnjih in nas, ki smo ji lahko stopili ob bok, ko je šla po svoji poti,« nam je povedal eden od mnogih, ki so se prišli poslovit od Zarje. »Bila je pogumna deklica, ki je zaupala vase. Kljub tegobam in številnim padcem se je vedno znala pobrati, si pozdraviti poškodbe in nadaljevati od tam, kjer je za nekaj časa zastala. Pogrešali jo bomo,« so povedali mladi kolesarji, ki so prišli izkazat spoštovanje svoji Zarji. Nato so postali, posedeli ob mrliški vežici in tiho klepetali. Vsake toliko se jim je na lica prikradel skrit nasmeh. Zagotovo se je nekdo spomnil prigode z Zarjo in za trenutek so solze morale priznati premoč spominu, ki je bil prijeten, topel in zagotovo nepozaben. Kot je bila pogumno dekle, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti na kranjskem mestnem pokopališču.
Sanacija še jeseni |