FOTO: Zadnje slovo: »Spomnimo se skromnega, vselej zadovoljnega fanta«

ŠENTJERNEJ – »V teh mračnih dneh, zaznamovanih z nasilno okrutnostjo, nas pretresa dušni nemir ob spoznanju, kako krhka je svetost človeškega življenja. Srhljive podobe poteptanega človeškega dostojanstva našim mislim ne dajo leči k počitku, temveč nam pod silnim občutjem pretresenosti in groze vedno znova zastavljajo neprijetna vprašanja. V čem smo boljši od zveri? Smo še varni pred seboj? Je človek sploh še vreden svojega imena? Preden nas oblije srd ogorčenosti in zaslepi bes maščevanja, se spomnimo na skromnega, vselej zadovoljnega fanta, ki je znal opaziti ljudi okrog sebe ter jim z iskreno pozornostjo in neposredno odkritosrčnostjo nameniti čudovite poklone in lepe pohvale,« je ob grobu, kamor je včeraj legel k večnemu počitku 26-letni Andrej Cekuta, nizal misli Blaž Strmole, član kvarteta As, ki je žalno slovesnost pospremil z žalostinkami. Obudil je spomin na mladeniča z izostrenim čutom za zaznavanje čudovitosti okrog sebe. Spomnil je na prešernega veseljaka, ki je vse okoli sebe spravljal v smeh z norčavimi šalami in ob igranju harmonike vabil na ples.

»To je naš Andrej, ki s svojimi vrlinami pooseblja najpristnejše in najdragocenejše v človeški naravi. Spoznavanje in priznavanje njegovih odlik naj nam povrneta upanje v človeštvo, njegov spomin pa krepi našo složnost v iskanju sožitja. Le tedaj njegova življenjska daritev na žrtveniku mučeništva ne bo zaman,« je dodal govornik na pokopališču v Šmarju, kjer so se zbrali številni Andrejevi sorodniki, prijatelji, vaščani.

Kljub vsemu zmagala ljubezen

»To, kar se je zgodilo, Bog ne daj, da bi se še kdaj ponovilo! Glas kliče po odpuščanju. Tega se zavedajo tudi Andrejevi domači. Andrejevo telo je bilo močno trpinčeno, a nekateri bodo deležni njegove pomoči organov. Pri vsem hudem je zmagala socialna dimenzija, socialni čut, ljubezen,« je ob žari pokojnega dejal šentjernejski župnik Anton Trpin.

Andrejeva grozljiva smrt je pretresla Slovenijo. Brutalno izživljanje nad njegovim takrat že nemočnim telesom je osumljeni krvnik, 20-letni Aleš Olovec s pomočjo 29-letnega Martina Kovača kar 23 minut prenašal celo v živo prek facebooka. Ko je eden od uporabnikov tega družabnega omrežja videl grozodejstvo, je takoj poklical policiste.

Tem je uspelo kaj hitro razvozlati, kje je kraj zločina, sprva jih je pot sicer vodila k Olovčevemu domu, a ker se tam ni dogajalo nič, so šli v Žabjek v Podbočju, vasico le lučaj od Podbočja, ki šteje vsega 15 hiš. Tu so naleteli na grozljiv prizor. Nedaleč od Kovačeve hiše so našli brutalno pretepenega Andreja, ki je komajda še kazal znake življenja. Hitro je bilo ukrepanje reševalcev in policije, a 26-letni Andrej iz Gorenjega Vrhpolja pri Šentjerneju je kljub pomoči po dnevu in pol izgubil bitko za življenje. Poškodbe glave so bile zaradi zverinskega napada dveh okrutnežev, neštetih udarcev in brc prehude. Njegovo srce je prenehalo biti na valentinovo, v torek, 14. februarja, okoli druge ure popoldne, prav v času, ko so policisti na novomeški policijski upravi predstavljali do takrat zbrana obvestila srhljivke iz Posavja.

Tragedija iz Žabjeka je povezala Slovence, tudi na facebooku so stopili v bran žrtvi, sočustvovali z Andrejevim očetom Jožetom in bratom Dejanom. In se hkrati zgražali, kako je možno, da se bosta krvnika po do zdaj zbranih dejstvih zagovarjala zgolj zaradi povzročitve hude telesne poškodbe, ki je imela za posledico smrt, kar pomeni, da jima grozi do 15 let zapora. In kakšna bi bila kvalifikacija njunega početja, če eden od uporabnikov facebooka ne bi opazil in prijavil grozljivega mučenja ali če bi policisti kraj zločina iskali le nekoliko dlje? V tem primeru bi lahko namreč Andrej že na kraju samem umrl zaradi poškodb. Bi takrat morda tožilstvo krut zločin označilo za umor, morda uboj? Kaj pa Aleševe besede, da z Martinom ne bosta klicala rešilca, pa da je pretepeni Andrej, ki je bil še njegovim prijateljem zaradi oteklin po obrazu neprepoznaven, tak, da je le še za v krsto? Sploh pa še vedno ni jasno, kaj vse se je dogajalo za štirimi zidovi stare hiše na naslovu Žabjek 3, kako in koliko časa sta se Olovec in Kovač izživljala nad Andrejem in ga mučila, koliko je moral pretrpeti, še preden se je na Olovčevem telefonu prižgala kamera in mučenje prenašala v živo. Na krškem tožilstvu sicer pojasnjujejo, da bodo kvalifikacijo spremenili, če se bodo med postopkom pokazala drugačna dejstva, a ljudstvo zahteva pravično kazen, takšno, ki bi vsaj nekoliko odtehtala bolečino in trpljenje, ki sta ga brutalneža povzročila Andreju.

Zgroženi in prestrašeni

V Žabjeku, vasici ob lokalni cesti med Podbočjem in Kostanjevico, so ljudje še vedno zgroženi in tudi prestrašeni. Bojijo se komentirati ozadje, čeprav marsikaj vedo, strah jih je maščevanja, a eden od domačinov en teden po tragičnem dogodku le zamahne z roko, češ, »vsaka hiša svoj križ nosi«. Danes Kovačeva hiša sameva. Poln nabiralnik pošte priča, da trenutno v hiši, v kateri se je očitno marsikaj dogajalo, ne živi nihče. Martinovega bolnega očeta so še istega dne, ko so v bližini našli pretepenega Andreja, odpeljali z rešilcem. Da je bilo še pred dnevi tu življenje, pa priča kup sveže nažaganih drv. Žagali so jih v soboto. A kdo se bo grel z njimi?

Martin Kovač in Aleš Olovec sta zaradi ponovitvene nevarnosti v priporu. Sprva sta bila priprta v Novem mestu, zdaj so ju preselili v Celje. »Pripornika sta bila v Celje premeščena zaradi varnostnih razlogov,« so na naša poizvedovanja odgovorili z generalnega urada Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij.