KRŠKO – Tridesetega avgusta bosta minili dve leti od masakra na terasi Mercatorjevega bara Mojca. Tja je namreč sredi sončnega dopoldneva, ko so ljudje brezskrbno posedali na terasi, treščilo vozilo renault scenic, ki ga je iz Malega Kamna proti Brestanici vozil takrat 18-letni Matija Arh iz Velikega Podloga pri Krškem. Mladi voznik, ki je imel izpit šele pol leta, se je sredi naselja, kjer je zarisana polna črta in je prepovedano prehitevanje, vozil pa je tudi 33 kilometrov več, kot je dovoljeno, odločil za prehitevanje dveh vozil. Vozilo pred njim je že zmanjševalo hitrost, saj je passat, ki ga je na čelu trojke vozil Avgust Fridl, nameraval zaviti levo. V silovitem trčenju je Arhovo vozilo prek pločnika odneslo na teraso gostinskega lokala. Ob tem je pometlo betonska cvetlična korita in mizo, za katero so ob dopoldanski pijači sedeli trije gostje. Domačin Jože Ivanjšek je še istega dne umrl v bolnišnici, Zinka Rizmič pa za posledicami poškodb dva tedna pozneje. V nesreči je bila hudo poškodovana tudi 77-letna domačinka, ki bo imela trajne posledice.
Daroval kri
Arh, ki ima zaradi dogodka še vedno psihične težave in se mu slike s krvavega prizorišča na Senovem prikazujejo v nočnih morah, je obžaloval, da je nesreča povzročila tako hude posledice in zaznamovala toliko ljudi. Daroval je celo kri za eno od poškodovank, vendar pa krivde ne prevzema. Skupaj z zagovornikom Dušanom Medvedom trdita, da je krivec za nesrečo Avgust Fridl, voznik passata, ki je zavijal levo. »Dejstvo je, da se je zgodila huda nesreča, dejstvo je, da obtoženi Arh ni ravnal v skladu s cestnoprometnimi predpisi in je prehiteval, vendar njegovo nepravilno prehitevanje ni v vzročni zvezi s tem, kar se je zgodilo,« trdi zagovornik Medved in se sklicuje na sodbe vrhovnega sodišča, ki pravijo, da je moč govoriti o odgovornosti le v primeru, ko gre za vzročne zveze. Po njegovem mnenju je Arh začel prehitevati že precej prej in je bil na pasu, na katerega je pozneje s pasatom zavil Fridl. Po njegovem mnenju je kriv voznik passata, ki ni v vzvratnem in stranskem ogledalu preveril, ali lahko varno zavija levo. Medved se sklicuje na mnenje sodnih izvedencev Tomaža Jalovca, ki ga je angažirala obramba, in Sandija Horvata, ki ga je postavilo sodišče. Ugotovila sta, da je voznik passata vsaj dobri dve sekundi prej oziroma celo do devet sekund prej imel možnost opazovati manevre Arha, ki se je odločal za prehitevanje. Če bi bil voznik passata pozoren in bi se prepričal, ali lahko varno zavija, bi tudi preprečil prometno nesrečo in strašno tragedijo, ki jo je ta povzročila. Zagovornik je predlagal, naj sodišče Arha oprosti, saj naj bi vse okoliščine kazale na to, da ni storilec kaznivega dejanja. »Tožilstvo na zatožno klop ni postavilo prave osebe,« trdi zagovornik Medved in dodaja, da je nesreča hudo zaznamovala mladega Arha in da je to najhujša kazen zanj. »Kazensko pa ni odgovoren,« dodaja.
Toda sodišče ni sledilo temu zagovoru pa tudi tožilki Mateji Roguljič, ki je za Arha predlagala štiriletno zaporno kazen, ne. Ugotovilo je, da je Arh kriv, saj je prehiteval v naselju, kjer je hitrost omejena, prehiteval je tam, kjer ne bi smel, torej prek polne črte. Voznik passata je imel po mnenju sodišča vso pravico zavijati levo. Če bi preverjal v ogledalu, bi mogoče res lahko preprečil nesrečo, a voznik passata ni mogel predvidevati, da ga bo kdo prehiteval, sploh pa ne tretje vozilo za njim.
Trezen, a mladostno nepremišljen
Arh je zato kriv za povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti in sodnik Gojmir Pešec mu je izrekel dve leti in osem mesecev zapora. Po prestani zaporni kazni mu bodo še za 18 mesecev odvzeli vozniško dovoljenje. Pri višini kazni je sodišče upoštevalo, da mladi voznik ni bil vinjen in da je pred povzročitvijo prometne nesreče vozil skladno s predpisi. Kot oteževalno okoliščino so mu šteli, da je bil mladostno nepremišljen in je mislil, da s tem, ko ima izpit, že obvladuje avto, vozil je prehitro, prehiteval, kjer ne bi smel, in tako kršil pravila, ki že sama po sebi pomenijo ogrožanje varnosti. Predvsem je sodišče upoštevalo zelo hude posledice prometne nesreče – dva mrtva in ena hudo ranjena oseba.