NOVO MESTO – Mirka Pašiča iz Konca, vasice kakšna dva kilometra oddaljene od ceste, ki iz Novega mesta vodi v Belo krajino, je v nedeljo zjutraj na domačem pašniku na robu vasi pričakal krvav prizor. Ponoči so ovce na ograjenem pašniku obiskali volkovi in pokončali štiri, staro ovco in tri jagenjčke, ena žival, ki je bežala pred krvoločnimi zobmi zveri, se je nemočno zapletla v ograjo. »Štiri so tudi poškodovane in ne vem, ali bodo preživele,« pravi Pašič, ko pokaže drobnico, ki jo je v strahu pred vnovičnim pokolom s pašnika na robu vasi prestavil nad hišo. Doslej je bila vedno zunaj, po nedeljskem pokolu se je Mirko odločil, da jo bo ponoči zapiral v hlev. »Zdaj vsi živimo v strahu. Minulo noč sem šel dvakrat na pašnik, kjer imam kravo in dve telici. Kaj če bi se volkovi spravili še nad živino?« se je spraševal sogovornik, ki si zavarovanja ne more privoščiti, čeprav na kmetiji gara od zore do mraka. Eno noč prej so volkovi poklali tudi ovce v sosednji Vinji vasi, pri Janezu Kobetu. Le 100 metrov od poslopja so bile, tam so jih pokončali devet.
Po suši še zveri
Kmetje so tepeni na vsakem koraku in letošnje poletje jim res ni bilo naklonjeno. »Zaradi suše že tako ni krme, zdaj pa še to. Lani sem imel 43 bal, letos le 12, čeprav sem travnike gnojil. Otave sploh ni nič, pred tremi tedni pa so mi divji prašiči uničili tudi vso koruzo. Zdaj si je trava po zadnjem dežju vsaj nekoliko opomogla, si pa ne bomo upali več pasti,« je Mirko zmajeval z glavo in se spomnil, kako je po očetovi smrti prevzel delo na kmetiji. Enajst let je že minilo od takrat, z mamo sta oba še kako vpeta v gospodarjenje na posestvu, ki ima skupaj z gozdom dobrih 10 hektarjev površin. Dvainosemdesetletna mama Ana je bila ob našem obisku na njivi, okopavala je kolerabo. »Zaslužka od kmetije ni, a vsaj hrano si pridelamo, od države pa doslej nisem dobil niti centa. Mama ima 318 evrov penzije, pa mi plačuje zavarovanje. Ko sva lani prodala les, sva kupila nekaj strojev, da je delo lažje. Lani sem tudi vso čredo ovac zamenjal, pred dvema mesecema pa sem kupil novo mrežo za ograditev pašnika. Za marsikoga je to malo denarja, zame veliko. Zdaj je čisto uničena,« je nadaljeval, ko je ovce, te so bile vidno preplašene, krmil s kruhom, in dodal, da za dodatne stroške na njegovi kmetiji poskrbijo še lubadarji in krokarji. Pove, da lahko tudi tri dni starega jagenjčka krokar prime in odnese, ovci, ki koti, pa oči skljuva, da pogine.
Fotografije poslali v Ljubljano
Ljudi v Podgorju, kjer je ovčereja dobro razvita, je po dveh pokolih strah novih napadov zveri. »Volkove smo pozimi videli. Šlo je za en par, zdaj ima ta verjetno mladiče, ki jih uri za plenjenje, možno pa je tudi, da je tropov več. Volk ovco zagrabi za vrat, da jo zaduši. Star volk jo tako dolgo drži, da neha brcati,« opiše način plenjenja Jože Gazvoda iz Konca, ki smo ga obiskali na travniku, prav tako je v strahu pred vnovičnim napadom svojih 50 ovac prestavil bližje k vasi. »Imam pašnike ob gozdu, a si živali tam ne upam pasti. Ograja bi morala biti vsaj dva metra visoka, takšnega meter visokega električnega pastirja volk preskoči,« pristavi. Gazvoda je tudi lovec Lovske družine Padež, kjer lahko le nemočno opazujejo, kako je zaradi volka močno zdesetkana tudi srnjad v njihovih gozdovih. Zadnjo zimo so lovci v gozdu našli ostanke pokončanih srne in srnjaka, najdeno fotografirali in slike poslali odgovornim v Ljubljano, pa so dobili odgovor, da se divjad pač mora prehranjevati. Ker srnjadi ni več toliko kot nekoč, so volkovi našli svoj plen na pašnikih. In to povsem blizu vasi!
Tudi Gazvoda je opozoril na strah, kakršnega ob takšnih napadih doživljajo ovce, posebno breje, ki od strahu predčasno povržejo mladiče, seveda takšen jagenjček ne preživi. Niti on ni mogel mimo krokarjev, ki delajo škodo po pašnikih, posebno pri porajajočih ovcah. Tudi po sto jih je v jati, a so zaščiteni, zato jih ne smemo streljati.
Volkovi bolj zaščiteni od kmetov
Tako kot so zaščiteni krokarji, so tudi volkovi, ki niso lovna divjad, zato je potrebna odločba za odstrel. To so lovci spomladi že imeli, a je bila čez dva tedna preklicana zaradi pritožbe naravovarstvenikov. »Zavod za gozdove Slovenije je v preteklem letu dal predlog za redni odstrel, a zaradi pritožbe na odločbo se odstrel tako lani kot letos ne sme izvajati,« je dejal Marjan Kumelj iz novomeške enote zavoda za gozdove in dodal, da so letos volkovi v Suhi krajini, Podgorju in Beli krajini, torej na območjih, kjer je drobnice največ, napadli že osemkrat, kar je bistveno pogosteje kot pretekla leta. Čudež bi bil, če bi bila zadnja dva napada na drobnico zadnja.
Gazvoda je opozoril na strah, kakršnega ob napadih volkov doživljajo ovce, posebno breje, ki od strahu predčasno povržejo mladiče, takšen jagenjček pa ne preživi.
Kot je pojasnil Andrej Vuga iz Agencije RS za okolje, možnost izdaje dovoljenja za izredni odstrela volka (Canis lupus) obstaja, če gre za preprečitve resne škode na drobnici, ker pa je volk zavarovana živalska vrsta, morajo biti izpolnjeni s predpisom določeni pogoji. Torej, da ni nobene druge zadovoljive možnosti, da takšno ravnanje ne bo škodilo ohranitvi ugodnega stanja populacije in da je podan vsaj eden od razlogov, navedenih v prvem odstavku 7. člena uredbe o zavarovanih prostoživečih živalskih vrstah. Dovoljenje na podlagi vloge stranke ali po uradni dolžnosti izda Agencija RS za okolje, pred izdajo mora o odstrelu pridobiti strokovno mnenje Zavoda za gozdove Slovenije.
