FOTO: V tragediji bratov umrl Matko

ZAPLANA – »V krajevni skupnosti smo neštetokrat opozarjali, da je treba tukaj narediti ograjo, pa nič. Očitno se mora zgoditi tragedija, da se kaj spremeni,« stoječ na ovinkasti cesti, ki se vije nad strmimi travniki, le nekaj metrov pred obcestno tablo, ki naznanja kraj Zaplana, pravi Frančišek Jazbar, tudi član PGD Zaplana. Govor je seveda bil o hudi prometni nesreči, ki se je v ponedeljek okoli pol sedme ure zvečer zgodila v bližini naselja Prezid. Brata Vojko in Matevž Marinč sta se z avtom peljala iz smeri Petkovca proti Zaplani. 
»Lahko, da se je kakšnemu umikal,« ugiba sogovornik in doda, da je cesta ozka, če se po njej pripelje tovornjak, jo lahko zapre. Frančišek Jazbar se spominja, kako je pred leti le nekaj metrov pred krajem nesreče s ceste zletel traktor s prikolico, nato pa še neka ženska z avtomobilom. In šele takrat so postavili ograjo ... Ponedeljkove tragedije najbrž ne bi bilo, če bi tudi ta odsek opremili z ograjo.

Trčil v češnjo in se prevrnil

Kot so ugotovili policisti, je 58-letni voznik škode roomster domnevno zaradi vožnje preblizu desnega roba vozišča zapeljal desno na travnato površino in trčil v drevo, vozilo se je zvrnilo po travnatem pobočju in obstalo na kolesih. Voznik je nadaljeval vožnjo po travnatem pobočju pašnika približno še 150 metrov, nato pa obstal na ravnem delu travnate površine. O tem so na kraju nesreče še včeraj pričali ostanki avtomobila, ki ga je vozil Vojko.

Jazbar, ki je popravljal poškodovano žičnato ograjo ob cesti in s katero je živini preprečeval, da bi zašla na cesto, nam je povedal, da sta bila Marinčeva v avtomobilu privezana. 
Gospa, ki živi v bližini, nam je omenila, da je ob nesreči eden izmed psov začel zelo na ves glas lajati. Ona zaradi noči ni nič videla. Poleg psa so se močno vznemirile krave na pašniku. »Krave so norele, bil je pravi stampedo.« Na srečo govedo reševanja ponesrečencev ni bilo oteževalo. Vojko je preživel, zdravi se v bolnišnici, njegov leto dni starejši brat Matevž ni imel sreče. 
»Devetinpetdesetletni potnik je dobil tako hude poškodbe, da je na kraju nesreče umrl, voznika pa so z reševalnim vozilom odpeljali v ljubljanski klinični center. Po podatkih policije je lažje poškodovan,« so zapisali na PU Ljubljana in dodali, da je dežurna preiskovalna sodnica, ki se je udeležila kraja nesreče, odredila sodno obdukcijo za umrlega.

Prava dobričina

V njegovem domačem kraju, v Logu - Zaplani vedo o Matevžu in Vojku povedati le najlepše. »Ko se pogovarjamo o mrtvih, o njih grdo ne smemo govoriti. Ampak za Matevža bi res zelo težko našli kakšno slabo stvar,« poudari Milan, njegov prijatelj in nekdanji sodelavec. »Težko je, da bi se Matevž lahko komu kdaj zameril. Z njim se je bilo zelo težko skregati. Vedno je vse znal nekako pošlihtati. Tudi če si bil slabe volje in si ga srečal, si bil takoj bolje,« ga še opisuje in omeni, da se je Matevž tudi doma z vsemi zelo dobro razumel. Tako z ženo, hčerko in dvema sinovoma kot z bratom Vojkom. »Vsi so bili prijatelji. Drug drugemu so vedno pomagali. Kadar je kdo potreboval pomoč, so stopili skupaj. Tako po udarniško.«

Matevž Marinč, Matko, kot so ga tudi klicali prijatelji in znanci, je bil do upokojitve viličarist v Valkartonu, zadnje leto, ko je že užival zasluženo pokojnino, pa je v gozdu pomagal pri pospravljanju škode zaradi lubadarja. »Štirideset let je oddelal, da bi lahko zdaj užival,« se zamisli Milan. »Bil je dobričina. Bil je veseljak in vedno dobre volje. Bil je tudi mojster domačih kolin,« kar ne more prehvaliti prijatelja.