FOTO: Učiteljev morilec spregledal 7000 evrov

KRANJ – Okrutni umor Pavla Zupana iz Nomenja je v kranjski sodni palači dobil še en etapni konec. Po izreku sodbe Jetu Fidu in Shklqimu Banushiju je svoje slišal tudi izvršitelj umora Alban Thaqi. Manjka le še idejni vodja projekta ropa Djemil Ala, ki je poniknil nekje v Evropski uniji. Thaqi, 26-letni Albanec s Kosova, je na prigovarjanje preostalih omenjenih novembra 2014 odšel v hišo samotarskega učitelja, kjer naj bi bilo v skrinji bajno bogastvo. To so sklepali Ala, Banushi in Fido, ki so pri Zupanu opravljali fasaderska dela. 
Thaqija je prisotnost Zupana v hiši presenetila, saj naj bi bil učitelj tisto nedeljo odsoten. Med prerivanjem je napadalec zgrabil velike klešče in gasilsko sekiro ter pobil Zupana na tla. Nato je preiskal hišo, a je našel le nekaj več kot 500 evrov, s katerimi je odšel iz hiše, morilsko orodje pa pustil kar tam. Plen so razdelili na štiri dele – morilcu Thaqiju je pripadlo 80 evrov. Desetaka je zapravil, da se je pripeljal do Djemila Ale na Gorenjsko, 60 je dal za taksi do Ljubljane. Njegov izkupiček po zločinu – ušivih 10 evrov. 
Hudo ranjeni Zupan je v dnevni sobi nekaj ur trpel v peklenskih mukah in izdihnil.

Na zaslišanju februarja letos se je Alban Thaqi razgovoril, podrobno je povedal, kako je potekal rop v bohinjski vasici. Kaj se je zgodilo pozneje, ne ve nihče. Thaqi je obmolknil. Na sojenju niti z eno besedo ni sodeloval v procesu, tudi na vprašanja svojega zagovornika, kaj šele sodišča ali tožilstva, ni hotel odgovarjati, čeprav so mu priskrbeli podkovanega simultanega prevajalca. Tožilstvo mu je predlagalo priznanje krivde in mu za kaznivo dejanje umora ponudilo najprej 20 let zapora, nato je to kazensko sankcijo še znižalo za dve leti. Toda Thaqi se je, morda je imel tudi srečo, da je kot zagovornika po uradni dolžnosti dobil Žigo Novaka, spretnega odvetnika iz Radovljice, odločil za sojenje in taktično mu je uspelo.

Nespreten, a prišteven

»Obtoženi je dejanje priznal, ga obžaloval in opisal tudi vloge drugih sostorilcev v ropu. Banushi in Fido sta povedala, da sta se z Alo, ki je edini poznal žrtev, s Thaqijem odpeljala v Nomenj. Oba sta izpovedala, da je šel obtoženec nekaj ukrast. Svoji vlogi pa sta poskušala prikazati kot povsem nepomembni. Vedela naj ne bi ničesar o tem, kar se je dogajalo v hiši Zupana,« je začelo sklepni govor tožilstvo, ki ga je zastopala višja državna tožilka Marija Marinka Jeraj. »Z izvedbenim dokaznim postopkom je bilo z gotovostjo potrjeno, da je obtoženi storil dejanje. Alban Thaqi je vstopil v hišo Zupana z namenom, da ga oropa. Po vstopu se ga je fizično lotil in uporabil priročno orodje, ki ga je našel v hiši. Zagotovo je uporabil klešče in gasilsko sekiro, oba predmeta sta bila najdena v hiši, na sekiri so bile biološke sledi obtoženca.« 
Tožilstvo je bilo prepričano, da so bili podani vsi objektivni znaki kaznivega dejanja umora, za kar je zagrožena kazen najmanj 15 in največ 30 let zapora, in ne uboja, za kar je predpisana kazen precej milejša: »Obtoženi je Zupanu vzel življenje zaradi koristoljubja. Dokazan mu je tudi naklep pri dejanju, saj ga je vodil le en močan motiv: koristoljubje. Bil je daleč od doma, brez prave nastanitve, brez zaposlitve in brez denarja. Denar je nujno potreboval in obetal si je bogat izkupiček: sto tisoč evrov. Vedel je, da ga na območju Gorenjske pozna le Djemil Ala in da bo po dejanju takoj odšel iz Slovenije. Če na kraju dogodka ne bi pustil bioloških sledi, bi ga težko izsledili, morda nikoli.« Obtoženec je bil v času dejanja prišteven in je deloval naklepno. Izvedeli pa smo, da je nespretni Albanec med brskanjem po hiši spregledal prek 7000 evrov, ki so bili skriti v različnih delih hiše.

Vsi se bodo pritožili

Tožilka je sklenila: »Predlagam, da se mu izreče obsodilno sodbo. Izvršil je najhujše dejanje – umor. Edina olajševalna okoliščina, ki sem jo našla, je priznanje in obžalovanje, čeprav se je nato zavil v molk.« Predlog tožilstva je bil včeraj dopoldne – 25 let zapora. 
Obramba ni pleteničila brez pomena in smisla, a je odgovarjala z nestrinjanjem s pravno kvalifikacijo dejanja: »Ne gre za umor, ampak za uboj. Thaqijev namen pred izvršitvijo ni bil vzeti življenja Zupanu, ampak ga zgolj onesposobiti. V zagovoru je povedal, da ga je udaril v hrbet, potem pa se je Zupan obrnil in ga prijel za vrat. Očitno se je Zupan močno upiral, da se je obdolženec soočil z okoliščinami, na katere ni bil pripravljen. Nato se ne spominja ne udarcev ne sredstev, s katerimi mu je povzročil poškodbe. Stanje zožane zavesti je potrdil tudi sodni izvedenec. Ocenjujemo, da pred izvršitvijo ni imel namena vzeti življenja Zupanu, ampak je zaradi nepričakovanega odpora in obtoženčeve osebnosti situacija eskalirala do te mere, da je Zupan pozneje izgubil življenje. To potrjuje navedba Thaqija, ko je povedal, da je po tistem, ko se je vrnil do Banushija, Fida in Ale, predlagal, naj se odpeljejo nazaj in pogledajo, kaj je z Zupanom, pa so se mu vsi trije udeleženci smejali. Šele pozneje se je informiral prek spleta o tem, da je Zupan umrl.« Odvetnik Novak se je strinjal, da ob ugotovljenem stanju seveda kazen sledi, pri tem pa je predlog tožilstva o izreku kazni petindvajsetih let v zaporu ocenil kot pretiran, ni pa predlagal višine kazni.

Po premoru je sodišče izreklo kazen v imenu ljudstva: 17 let zapora za Thaqija. Sodne stroške in nagrado njegovemu zagovorniku bomo plačali slovenski davkoplačevalci, morilec mora vrniti le 80 evrov, kar je bil njegov delež od izkupička ropa, ki se je končal s smrtjo Pavla Zupana. 
Višja državna tožilka Jerajeva je po koncu dejala: »Odločitev sodnice spoštujem, a se z njo ne strinjam in sledi pritožba.« Odvetnik Žiga Novak še vedno trdi, da gre za uboj, in ne umor, ter je napovedal pritožbo na razsodbo.