FOTO: Tržič: V lopi izkopali trupelce dojenčka

TRŽIČ – Cerkev je od dveh razmajanih lesenih lop, ki jih je vkup zbil bog ve kdo, oddaljena le streljaj. Morda uteho, morda upanje ali pa le zavetje bi lahko ponudil božji hram, če bi na njene dveri pritisnila roka mladega dekleta iz drobcene, pod Karavanke stisnjene vasi. Tam bi že ostareli župnik lahko pokapljal krstne kapljice na čelo drobnega deteta, pa je žal kruta usoda namenila dušici drugačno, kratko in surovo pot do ene izmed lop, ki sta v bližini cerkve. Tjakaj, v peščena tla, poteptana s slojem zemlje, so bridka rezila svojih lopat previdno, z upanjem, da pa vendar ne bodo naleteli na srhljivo najdbo, kot jim je govorila napoved, v nedeljo zasadili preiskovalci s pooblastili zakona. Njihovo upanje je bilo zaman. Naleteli so na žalostne ostanke trupelca, ki je bilo brez spoštovanja zakopano v tla lesenega objekta.

S Policijske uprave Kranj so nam po poizvedovanju o delu kriminalistov v majhni gorenjski vasi pojasnili: »Kriminalisti v primeru po prijavi iz prejšnjega tedna intenzivno zbirajo obvestila o okoliščinah smrti novorojenčka. Njegovo truplo je bilo najdeno v okolici Tržiča, ogled je bil opravljen konec prejšnjega tedna, sume nezakonitosti pa kriminalisti še preverjajo. Zato kakršnih koli informacij o konkretnih sumih še ne moremo potrjevati.« Ali je bila policijska roka tako trdna, da so prostost odvzeli komu, ki je bil vpleten v smrt novorojenčka? Bojan Kos s PU Kranj odgovarja: »Med zbiranjem obvestil ni bila pridržana nobena oseba, ker za to ni bilo razlogov po predpisih o kazenskem postopku, ki je določen v 157. členu kazenskega zakonika, saj smejo policisti nekomu vzeti prostost, če je podan katerikoli od razlogov za pripor iz prvega odstavka 201. člena ali prvega odstavka 432. člena tega zakona, vendar ga morajo brez odlašanja privesti pristojnemu preiskovalnemu sodniku.« Izvedeli smo, da je v tem primeru šlo za klasično delo, ki ga kriminalisti izvajajo v skladu z določili o kazenskem postopku, se pa poleg njih v delo vključuje še službene policijske pse, mrliškega oglednika, obducenta z Inštituta za sodno medicino in po potrebi druge strokovnjake: »Kriminalisti v ogledu in z zbiranjem obvestil v predkazenskem postopku z aktivnostmi v policijski nalogi pridobivajo podatke, ki so pomembni za kazenski postopek.« Višji policijski inšpektor Kos je še dodal, da v zadnjih desetih letih gorenjski kriminalisti niso obravnavali nobenega detomora.

Stiska mlade mamice

Vas je bila v torkovem dopoldnevu tiha, pokrita s kopreno meglic, ki so pritiskale nanjo. »Tamle zgoraj, nasproti zelene hiše so bili policisti pa še eni drugi, v drugačnih oblekah, a jim je prav tako čez hrbet pisalo, da so policaji. Potem so prišli še pogrebniki. Ampak so bili vsi tako tihi, nekaj zelo čudnega se je moralo zgoditi, to smo vedeli že po njihovem obnašanju. Kot da so bili tudi sami pretreseni,« nam je povedala ena izmed starejših vaščank, potem je druga dodajala: »Smo tako majhna vas, da se je kaj hitro izvedelo o tem, kaj so počeli. Menda gre za detomor, da je mlada mamica v tla tiste lesene lope zakopala svojega otroka, ki ga je rodila. Samo sem slišala, da se je to moralo zgoditi že lani, vsaj tako se govori.« Naši neuradni viri iz vrst preiskovalcev so nam potrdili, da je trupelce otroka res ležalo nekaj pedi pod zbito zemljo od leta 2013. Več nismo izvedeli. So bili pa zato bolj zgovorni v vasi, kjer smo slišali, da naj bi mlada mamica imela ker dolgo težave sama s seboj in obnašanjem v družbi: »Ni dolgo nazaj, ko je napadla dva policista, pa dvakrat je imela že prometno nesrečo, enkrat menda celo, ko je imela v avtu sinka od prej, rodila ga je, še preden je bila polnoletna. Se govori, da je delala samomor, da je enkrat hotela skočiti tudi z mosta. Kako je živela, se dobro vidi, saj je vse objavljala na družabnem spletnem omrežju,« je povedal mladenič in iz žepa potegnil mobilnik ter nam dokazal povedano z nekaj pritiski na profil ženske, ki naj bi v rosnih dvajsetih letih storila nepojmljivo. »Samo je tole čudno, a ne?« je dejal mladenič, ki na pogled še ni izkusil očetovstva: »S tem svojim sinkom je tako luštna, potem pa tole. Moralo ji je biti res hudo, da se je lotila kaj takega. Njena osebna stiska je morala biti res obupna.«

»Kar strese me, ko samo pomislim... Kakor koli je že bilo, najsi je bil otrok rojen živ ali mrtev, se mora to povedati. Uničila ni samo svojega življenja in življenja otroka, ki ga je zakopala v lopo, uničila je življenje vsem okoli sebe, staršem in svojemu sinku, ki je star nekaj let. Treba ji ga je odvzeti in nikoli več ne sme priti v stik z njim, njej pa naj se strokovno pomaga kot le lahko,« je dejala gospa, ki je o mladenki vedela precej več, kot bi lahko sklepali: »Nekaj nazaj se je govorilo, da se večkrat pelje kot sovoznica v velikem BMW spoštovanega zasebnika gradbene stroke iz vasi nedaleč stran, ampak je to brez zveze. Pa prvo nosečnost je doma tudi skrivala, povedala jim je šele, ko je bil porod tik pred njo. Oče otroka prihaja iz vasi blizu Jesenic, a ne vem, ali sta potem sploh teden dni živela skupaj.«

Besede o mladi mamici, ki naj bi zagrešila detomor, čeprav to še ni dokazano in uradno potrjeno, so bile v začetku tihe in obzirne, ko pa so iz sogovornikov našle pot na prosto, je bilo, kot da bi hotele povedati: »To se ne bi smelo zgoditi!« A žal se je in epilog, kakršen koli že bo, bo spisan s sodno opečatenimi besedami. Sami jih ob tem, ko smo pogledovali tla lope, kjer je mesece in mesece ležalo trupelce drobnega bitjeca, nismo našli.