GORELJEK – Pred šestimi leti je Vojko Kokalj na Pokljuki postavil brunarico. »Sprva je bila le običajna mala gostinska brunarica, potem sem oddal vlogo za postavitev kuhinje in nadstreška. Že pred tem sem bil najemnik smučišča ob Šport hotelu in še prej ob hotelu Jelka nedaleč stran,« pove lastnik.
»Ponudba v brunarici se je priljubila obiskovalcem, imeli smo že stalne goste.« Pomislil je na najmlajše, zato jim je postavil ob brunarici pravi mali živalski vrt. Nato je zagorelo. Prejšnjo nedeljo mu je ognjena stihija v dveh urah uničila Mu bar.
»Spal sem v sosednjem objektu. Mislil sem, da pada dež. Pogledal sem skozi okno, bilo je jasno in videl sem čisto nebo. Nato mi je šlo skozi glavo, da nekdo zaliva vrt v bližini. V tistem je po oknu začel razbijati sosed. Tako je tolkel, da je razbil steklo. Ko sem stopil ven, sem obstal. Nič več nisem mogel narediti. Brunarica je bila ena sama velika bakla.«
Vojko je klical na 112, pa so mu dejali, da so prvi gasilci že na poti: »Prišli so zelo hitro in opravili, kar so le lahko. Pozneje so mi pomagali še pri prvem čiščenju.« Zoglenele ostanke objekta so čez teden dni podrli.
Objekt je popolnoma pogorel. »Iz brunarice nisem mogel prenesti ničesar. Notri mi je zgorel nahrbtnik, kjer sem imel večdnevni izkupiček, dokumente, vso opremo od žičnic, brezžične postaje, računalnike, vso opremo lokala, celotno dokumentacijo o poslovanju. Vse, kar sem ustvaril, je zgorelo.«
Lastnika povprašamo, ali je imel zavarovano: »Prišel je zavarovalniški agent in dokumentiral stanje. Kako se bo postopek odvijal naprej, ne vem povedati, s tem nimam nobenih izkušenj, saj se mi kaj takega še nikoli ni pripetilo.«
Pet kilometrov po vodo
Med gašenjem je Kokalj opazil težave gasilcev zaradi manka vode, o tem nam je takoj po koncu gašenja potarnal tudi vodja intervencije, poveljnik PGD Koprivnik Franc Benedik: »Treba je bilo pripeljati gasilska vozila cisterne, ki smo jih, ko so se spraznile, usmerjali pet kilometrov stran, na območje Rudnega polja, kjer obstaja napeljava za potrebe požarne varnosti.«
Gostinec Kokalj pojasni: »Zajetje vode na tem območju je le za potrebe običajnega vodovodnega sistema, pa še ta je včasih, kadar ni padavin, prešibak, nezadovoljiv za vse uporabnike v okolici. Prav letos pozimi smo imeli dva sestanka v sosednjem hotelu na to temo, zbrali smo se lastniki objektov, bil je tudi predstavnik Triglavskega narodnega parka (TNP), ki ni imel nič proti, da bi se na tem območju zgradil sistem za zagotavljanje vode za gašenje. Zavedali smo se nevarnosti požara tako v objektih kot v gozdu.« Lastnik pogorele brunarice nam potem pokaže mesto nekaj nad objekti, čisto ob robu smučišča pri Šport hotelu: »Na vrhu je prostor, tam se lahko zgradi zajetje za par tisoč kubičnih metrov vode.«
Nevarnost ni minila
Kokaljeva brunarica je tretji objekt v petih letih, ki je popolnoma pogorel na območju Goreljka. Tudi v Šport hotelu je že gorelo, a so na srečo ogenj opazili že v začetni fazi, preden se je dodobra razvil in so ga pogasili z ročnimi gasilnimi aparati.
Vojko skomigne z rameni: »Za prihodnost še ne vem, kako in kaj. Pri pripravi načrtov bom moral upoštevati več dejavnikov. Težko bo, saj bo treba narisati projekt. Obljubili so mi pomoč Upravne enote Radovljica in TNP, nadejam se razumevanja občine Bohinj. Rad bi do naslednjega poletja postavil vsaj osnovni objekt, tak, kot je bil, s kuhinjo in teraso. Potem bom že počasi nadaljeval gradnjo.«
Ob tem Kokalj sklene: »Vendar bi bilo najbolje, da se, preden začnem obnovo, v dobro vseh, ki smo na tem območju, najprej zgradi zajetje in sistem vode za gašenje. Nevarnost še ni mimo!«
»Že v fazi prostorskega načrtovanja objektov je treba predvideti vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje,« je pojasnila Romana Lah, inšpektorica višja svetnica in vodja sektorja za inšpekcijski nadzor Inšpektorata RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami. »Gradnja hidrantnega omrežja je s predpisi določena v naseljih, drugje se poskuša zagotoviti zadostne količine vode prek drugih alternativnih virov vode.« Miro Sodja, direktor občinske uprave Bohinj, kamor spada Goreljek, pove: »Načeloma sta preskrba s pitno vodo in zagotavljanje požarne vode združena. Naselje Goreljek ni v območju, v katerem bi se izvajala javna vodooskrba, in objekti se oskrbujejo z lastno vodooskrbo, občina nima moč zahtevati izgradnje vodovoda.« Maja Antonič, načelnica Upravne enote Radovljica, kamor spada območje Pokljuke, pa je razložila: »22. člen zakona o varstvu pred požarom določa, da je pri pripravi prostorskih aktov treba upoštevati prostorske ukrepe varstva pred požarom, med drugim vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje. Pri pripravi prostorskih aktov se morajo v ukrepih varstva pred požarom upoštevati tudi požarna tveganja.« Trije pogoreli objekti v petih letih na Goreljku – mar res ni že čas, da se začne graditi zajetje in omrežje za zagotovitev vode za gašenje? |
