KRANJ – Deveti dan letošnjega leta se je ob zapornih stebričkih pred Staro pošto sredi gorenjske prestolnice zgodil incident, v katerega sta bila kot glavna akterja vpletena kosovska Albanca Kryeziu Shkelzen in Fadil Zulfaj. Zaradi starih zamer sta se sprla in stepla, Zulfaj je hotel kraj dogodka po prepiru zapustiti, kot so poročali takrat policisti, a naj bi Shkelzen stekel za njim, ga v predel dimelj, kjer je ena glavnih žil, zabodel z nožem, nato pa zbežal. Možje v modrem so ga kmalu izsledili in mu prebrali pravice kot priporniku ter ga pospravili za zapahe. Tam je bil do včerajšnje privedbe na predobravnavni narok.
»Obtožbo razumem,« je dejal Shkelzen in počakal na klasično vprašanje: »Ali priznavate krivdo za očitano kaznivo dejanje?« Priznanje mora biti dano prostovoljno in podprto z dokazi v sodnem spisu, tako se tudi takoj izreče kazen. Seveda je priznanje nepreklicno in Shklezen ga potem ne bi mogel umakniti. »S strani zagovornice in obtoženega ni bil izkazan interes za priznanje krivde, zato tožilstvo ne podaja kaznovalnega predloga,« je dejala tožilka Polona Košnjek. Besedo je dobil obtoženi, ki je pojasnil: »Jaz sem to dejanje storil v samoobrambi, ker me je Zulfaj hotel ubiti.« Predsednica senata je ugotovila, da Shkelzen dejanja ne priznava. Zagovornica Mateja Likozar Rogelj, ki Albanca brani po uradni dolžnosti, je predlagala paleto prič, med drugim obdolženčevo teto iz Švice Rustemi Kosovare, ki naj bi menda znala še posebno podrobno opisati, da njen nečak ni napadalen, izzivalen in konflikten. »Konflikten je Zulfaj in obramba bo vložila kazensko ovadbo proti njemu, saj je povzročil poškodbe obtoženemu, za kar se še vedno zdravi.«
Nato je šla obramba v nasprotovanje pisnemu mnenju izvedenca medicinske stroke dr. Antona Laha, ki naj bi bilo subjektivno: »Izvedenec je presegel svoja pooblastila. Dovolil si je celo opredeliti se do vrednostne sodbe, kar ni njegova naloga.« Za obrambo je sporna formulacija v mnenju, ki se glasi: »Zabadanje v predel dimelj z namenom poškodovanja glavne arterije je zahrbtno dejanje.« Sodišče je zahteve obrambe zavrnilo. Sodnica je pojasnila, da bo sodišče podalo odgovor na vprašanje, ali je Shkelzen hoteno povzročil poškodbo: »Zaradi tega zapisa v mnenju še ni treba izločiti celotnega mnenja,« je bila načelna sodnica Marjeta Dvornik. Zagovornica se je po desetminutnem posvetu s stranko odpovedala pritožbi na izvedensko mnenje in določila tri datume za potek sojenja. Ob koncu je prosila sodišče, da njenemu klientu pripor spremenijo v hišni pripor: »Njegova visoko noseča žena je bila včeraj sprejeta na ginekološko-porodniški oddelek kranjske porodnišnice in njun tri leta in pol star otrok je ostal sam brez varstva. Obtoženi in družina v Sloveniji nimajo nobenega sorodnika. Obramba nujno apelira na sodišče, da v stiski, v kakršni se je znašla družina, pripor nadomesti s hišnim priporom, saj bo Shkelzen lahko poskrbel za otroka, ko se bo žena vrnila iz bolnišnce, bo skrbel tudi zanjo in potem še za novorojenčka.«
Tožilka je nasprotovala predlogu, o katerem bo v nekaj dneh odločal zunajobravnavni senat kranjskega sodišča. Sodnica je ob koncu opozorila zagovornico, da bi bilo pri tako hudem kaznivem dejanju smotrno angažirati izvedenca psihiatrične stroke, saj 33-letnemu Albancu za poskus uboja grozi od pet do petnajst let neprostovoljne oskrbe v enem od naših zaporov.