SREČA V NESREČI

FOTO: Trčila divji prašič in motorist, trk je bil usoden

Objavljeno 02. september 2017 17.18 | Posodobljeno 02. september 2017 17.19 | Piše: Tanja Jakše Gazvoda

V nenavadni nesreči Robert Sokler ranjen, prašič trka ni preživel.

Tokrat prvič ni vozil v motoristični opremi, zato tudi tak udarec v ledveni del hrbta. Foto: Tanja Jakše Gazvoda

BREŽICE – »Seveda se zavedam, da bi se lahko ta nesreča tudi veliko slabše končala. Še sreča, da nisem peljal hitro,« je dejal 42-letni Robert Sokler z Bizeljskega, ko smo ga v sredo popoldne obiskali v brežiški bolnišnici, kjer so mu operativno oskrbeli zlomljeno ključnico. V soboto zvečer je imel sicer zelo izkušen motorist nenavadno nesrečo; ko se je z motorjem vračal domov, mu je pot v temi presekal divji prašič. Ta je poginil, Robert je obležal nezavesten in poškodovan na cesti.

Vračal se je z moto zbora

V soboto je bil v Slovenski vasi moto zbor, pripravili so ga domači člani moto kluba Castle Riders Mokrice. Motoristične igre, panoramska vožnja in seveda druženje so zaznamovali vroče sobotno popoldne, ki se ga je udeležilo tudi nekaj ljubiteljev bencinskih hlapov z Bizeljskega. Domov so se vračali vsak zase, nekaj pred enajsto zvečer je tudi Robert sedel na svojega cestnega ducatija 1098 in se odpeljal proti domačemu kraju. Ni vozil hitro, tako zaradi slabše vidljivosti kot odprtega vizirja na čeladi ne, ko je na cesti od Brežic proti Bizeljskemu, nedaleč od križišča za Globoko, kjer je na desni strani gozd, na levi pa njiva in grmovje, zagledal, da cesto prečka skupina divjih prašičev. »Opazil sem jih na razdalji kakšnih 70 metrov, bili so manjši, 40-kilogramski, kakšnih osem ali deset jih je bilo. Prepričan sem bil, da je to cela skupina, zato sem peljal naprej, takrat pa sem samo začutil, da me je spodneslo. Kaj se je zgodilo, ne vem, saj me je v tistem zmanjkalo, iz nezavesti sem se zbudil šele v rešilcu. Tu mi je dal policist pihati, a alkohola sploh ne pijem, pa rekel mi je, naj pokličem koga, da bo pospravil motor. Ker sem imel telefon prazen, je to storil policist. Seveda je bila nesreča tudi za ženo, hčerko in sina hud šok,« je zavzdihnil Robert.

Vijakom in ploščici iz prve nesreče se bo, ko se bo ključnica zacelila, pridružil še en komplet.

Lovec začetnik

Na kraju nesreče, Robert je ležal na robu ceste, motor pa na cestišču, ga je našel njegov prijatelj Safet z Bizeljskega in takoj poklical pomoč. In žalostno, da Safet ni bil prvi, ki je naletel na nesrečo, nekaj voznikov se je namreč odpeljalo kar naprej, ne da bi ustavili. Kaj če bi kdo na tem temnem delu ceste spregledal nesrečo in zapeljal čez poškodovanega voznika? Posavec se zahvaljuje tako Safetu kot prijateljem, ki so poskrbeli za njegov motor, ki pa ni preveč poškodovan.
Robert cesto, kjer se je zgodila nesreča, zelo dobro pozna, vsak dan se vozi po njej, a divjih prašičev tu še ni videl. »Letos je res veliko divjadi, tudi pri nas, na Bizeljskem, kjer po njivah delajo ogromno škode. Toliko, kot je letos divjih prašičev, jih še ni bilo,« je pripomnil sogovornik, ki je pred kratkim stopil v zeleno bratovščino, je lovec začetnik v Lovski družini Bizeljsko, čaka ga še izpit. Sicer pa je vajen ravnanja z orožjem, 15 let je bil v vojski, je tudi športni strelec na glinaste golobe in se udeležuje lovskih tekmovanj, od tod tudi povabilo k lovcem, strelske spretnosti pa pili tudi v Strelskem društvu Rudar Globoko.

Izkušeni motorist

Robert je motorist od 18. leta, največ kilometrov naredi na pisti, dvakrat na mesec se zapelje na Grobnik, kjer sprosti adrenalin, zato po cestah ne divja. »Ravno prejšnji ponedeljek sem na Grobniku zmagal. Tekmujem namreč v amaterskih dirkah Rocky cup, letos sem skupno šesti,« še pove Robert, mehanik po poklicu, ki ima zdaj na Bizeljskem tudi svojo delavnico. V petek zvečer se je ravno vrnil z dopusta, a sobotna nesreča mu je preprečila, da bi takoj nadel kombinezon in se lotil posla, česar se je že veselil.
Kadar sede na motor, vedno uporablja predpisano oziroma priporočeno opremo. »Pri opremi res ne varčujem. Samo čelada je bila 700 evrov, vedno si nadenem tudi usnjen dvodelni kombinezon in motoristične škornje. Tokrat pa se je prvič zgodilo, da nisem imel ne kombinezona ne škornjev, tudi zato udarec v ledveni del in poškodba na nogi, zaradi katere sem dobil nekaj šivov,« pokaže povito nogo in črno podplutbo na hrbtu ter doda, da si je enkrat že zlomil ključnico, prav tako na motorju, ko je padel na Grobniku. Doma ima še vedno vijake in ploščico, s katerimi so mu naravnali zlomljeno kost. In tem vijakom ter ploščici se bo, ko se bo ključnica zacelila, pridružil še en komplet. V spomin na nesrečo, pravzaprav na veliko srečo v nesreči. 

Opazil sem jih na razdalji kakšnih 70 metrov, bili so manjši, 40-kilogramski, kakšnih osem ali deset jih je bilo.

 

Deli s prijatelji