FOTO: Tian ostal brez očka, mamica brez službe

POLJČANE – Letošnja druga julijska sobota bo v spominu Svetlane Ačko za vselej žalosten dan. Tistega dne je namreč ostala brez svojega partnerja, komaj 26-letnega Denisa Trupeja, njun štiriletni sin Tian pa brez očka. Denisa je namreč do smrti povozil motorni potniški vlak na železniškem tiru v bližini železniške postaje v Celju. Celjski policisti so sprva tavali v temi, saj mlajši moški pri sebi ni imel nobenih dokumentov, da bi lahko ugotovili njegovo identiteto, a še istega dopoldneva so razkrili, da gre za 26-letnega Denisa Trupeja, sicer Celjana, ki pa si je pred petimi leti ustvaril družinico v Poljčanah in tam živel. Pogosto pa se je zadrževal tudi v Celju, kjer je imel svoj krog prijateljev in svojo družino, mamo in brate. Na žalost se je veliko družil s prijatelji, ki nanj niso dobro vplivali, saj se je druščina pogosto opila, občasno so menda celo razgrajali po lokalih. Kaj natanko se je dogajalo usodne noči, da je Denis od »prijateljev« kar bos odtaval do železniških tirov, ki jih je nameraval prečkati zato, da bi prišel do avtobusne postaje, je skrivnost, ki jo je odnesel s seboj v grob. Kot pravi Tadeja Ventur, prijateljica njegove Svetlane – zdaj ji nesebično stoji ob strani in ji pomaga prebroditi najhujšo krizo v življenju –, je strojevodja dejal, da je vlak Denisa zgolj oplazil, pri tem pa je dobil hude poškodbe glave, ki so bile zanj usodne. Da ga torej vlak ni povozil ali prevozil in da tudi ni ležal na tirih. Res pa je bil močno vinjen in zato vlaka verjetno ni slišal. »To je bilo nesrečno naključje, ki pa je Svetlano in njunega sinčka Tiana pahnil v veliko stisko,« pravi Tadeja, ki je družinici v veliko moralno oporo.

»Veliko se je govorilo, da je naredil samomor, a to ne drži. Preprosto je želel prečkati tire, pa mu to ni uspelo. Zato bi morali zaslišati tudi člane njegove druščine, kaj so počeli, da so ga kar pustili, saj je bil bos in tudi brez telefona. Sicer pa, kar koli se je že zgodilo, dejstvo je, da Svetlana in sinček Tian za to nista kriva, saj je vsak, ki je polnoleten, sam odgovoren za svoja dejanja,« meni Venturjeva, ki je članica društva Zadnje upanje, kjer poskušajo pomagati Svetlani in njenemu sinčku v stiski. Mlada mamica je namreč s sinkom do nedavnega še živela v podnajemniškem stanovanju, za katero je bilo treba plačevati položnice, strošek je bil tudi pogreb, za katerega Svetlana ni vedela, kako ga bo plačala. Zaradi dogodka je bila tako prizadeta in zmedena, da ni mogla več niti v službo, zato so jo odpustili. In tako je poleg partnerja izgubila še zanesljiv vir dohodka.

Negotova prihodnost

Z Denisom sta bila par šest let. Spoznala sta se na zabavi Radia Rogla, a iskrica med njima je preskočila šele po vnovičnem snidenju, po letu dni. Kmalu zatem je Svetlana zanosila in pred štirimi leti povila sinčka Tiana, ki se ga je neizmerno razveselil tudi Denis. Sprva so živeli v Celju, kjer sta imela oba službo. Potem ko je Denis službo pustil, sta se preselila v Poljčane in tu najela stanovanje. Leto dni je opravljal priložnostna dela in z njimi zaslužil toliko, da so lahko živeli. »Vse pogosteje pa ga je vleklo nazaj v Celje, kjer je tudi doma. Rekel je, da pogreša svoje prijatelje in znance. Nisem mu branila, saj veste, kako je, če se preseliš v drug kraj. In tako je pogosto zahajal tudi v Celje,« pove Svetlana.

Ko po smrti partnerja ni zmogla več v službo, delodajalec tega ni mogel tolerirati, zato so jo odpustili. In kot da to še ni bilo dovolj, je začela nanjo pritiskati še tašča, ki ji je očitala, da je za vse, kar se je zgodilo, kriva prav ona. Preveč za mlado in krhko dekle. »Najhuje je bilo takoj po Denisovi smrti, ko še niti pogreba ni bilo. Takrat sem jaz vzela stvari v svoje roke in ji pomagala pri urejanju dokumentov in pogreba. Sama tega preprosto ni bila sposobna niti ni za to imela denarja. Zato se mi zdi toliko bolj absurdno, da je takrat njena tašča hotela luksuzni pogreb in celo naročila cvetje v vrednosti 800 evrov. Potem pa je še zahtevala, da pogrebna služba izstavi račun na njeno, torej taščino ime, plačala pa naj bi ga Svetlana. Verjetno zato, da bi ona potem lahko zahtevala povračilo stroškov. Zato smo se Svetlani nemudoma odločili pomagali, saj se sama v vsej zmedi sploh ni več znašla,« pravi Tadeja, ki ne more razumeti, koliko dezinformacij je glede tega zatem curljalo v javnost. Tudi to, da naj bi Svetlana dobila denar od društva Iskrice, so ji očitali. »Pa vam povem, da zanesljivo od tam ni prejela niti evra. Smo ji pa pomoč obljubili v društvu Zadnje upanje, a do zdaj tudi še ni dobila nobenega denarja. Vse, kar je do zdaj dobila, je, da smo jima z otrokom omogočili, da sta vikend preživela v Termah Čatež, Tian pa bo dobil tudi kolo. In nič drugega. A jima bomo seveda pomagali tudi z denarjem, ki se ga je nekaj že nabralo in upamo, da se ga nekaj še bo. Svetlana je stroške pogreba plačala s pomočjo svojega brata, za tisto drago cvetje pa so denar zbrali Denisovi sorodniki. Si pa predstavljam, kaj Svetlana preživlja, ko se širijo razne govorice in se vrstijo obtoževanja, ki nimajo podlage,« pravi Tadeja, ki pa ni edina, ki ji je v težkih trenutkih ponudila roko. Poleg Svetlanine mame ji je namreč pomoč ponudila Doroteja Šlebinger.

»Tudi v podnajemniškem stanovanju v Poljčanah so se namreč nabrali dolgovi, ki jih bo še treba plačati,« prizna Svetlana, ki je po izgubi partnerja še vedno izgubljena in zmedena, a se zaveda, da mora ostati trdna zaradi sinčka Tiana. Zato ni opustila druženja s folkloristi v Poljčanah, kjer najde vsaj malo razvedrila. A nekateri tega, da življenje mora teči dalje, kakor da ne razumejo. »Tudi Tian pogreša atija, in ko sliši, da kdo reče ati, kar gleda, od kod bo prišel in kdaj ga bo objel,« pripoveduje Svetlana, ki se je srečevala z različnimi strahovi, še najbolj pa jo je skrbelo, kako bosta s sinčkom živela naprej. In prav za to so jima priskočili na pomoč številni, ki jim zanju ni vseeno.