LJUBLJANA, MARIBOR – Kdo ve, kje v tem trenutku je eden najslovitejših balkanskih ubežnikov, 37-letni Srb Saša Marijančević? Niti slovensko pravosodje tega ne ve, pa čeprav bi ga tako rado zvabilo v našo državo. Za njim je razpisano iskanje, te dni so podatek o tem objavili tudi na spletnih straneh slovenske policije. »Osebo išče mariborsko okrožno sodišče na podlagi razpisane mednarodne tiralice zaradi postopka, ki ga vodi v povezavi s kaznivim dejanjem velike tatvine,« nam je pojasnil uradni govorec slovenske policije Drago Menegalija.
Pozna recept za beg
Marca 2012 je Marijančević za volanom honde v Ljubljani na Tacenski cesti zakrivil prometno nesrečo. Ranjenega so odpeljali v klinični center. Ker pa se je izkazalo, da je bila honda ukradena, je kajpak postal tudi osumljenec za kaznivo dejanje, zato so pred njegovo bolnišnično sobo postavili policijsko stražo. Srbsko govoreči moški pri sebi pravih dokumentov ni imel, osebnih podatkov pa ni hotel izdati, zato so ga možje postave fotografirali kar ležečega na postelji in s fotografijo za pomoč pri identifikaciji zaprosili kolege iz balkanskih držav. A še preden so prejeli odgovor in opozorilo, da je treba na tega nepridiprava zares skrbno paziti, saj rad spektakularno pobegne, je bilo že prepozno.
Zgodilo se je 20. marca, ko ga je stražila mlada policistka iz Šiške, naenkrat pa sta jo obstopila neznanca, jo napadla, ji zvila roko, jo popršila s solzivcem ter moškega v pižami odpeljala v neznano. Tudi pacient naj bi bil nasilen do nje.
Da je Marijančević pravi mojster pobegov, so sporočili iz Srbije, kjer so ga v tistem času prav tako iskali s tiralico zaradi serije brutalnih ropov. Tudi njim je namreč pobegnil, in to ne le enkrat. Ko je sedel v kaznilnici v Vršcu, je uspešno organiziral pobeg več jetnikov. Kmalu so ga znova prijeli in premestili v zapor v Subotici, kjer pa tudi ni zdržal dolgo, splezal je na streho, preskočil žičnato ograjo in jo popihal. Bilo je leta 2009, ko je še enkrat padel v roke srbskih policistov, vklenjenega so privedli na zaslišanje na beograjsko sodišče. V drugem nadstropju pa se je iztrgal paznikom ter skozi okno skočil v globino. Zunaj so našli le zveriženo streho avtomobila, na katerega je padel, Marijančevića pa ni bilo nikjer več.
Potem ko jo je torej spomladi 2012 s pomočjo neznanih pomočnikov ucvrl iz ljubljanskega kliničnega centra, ni dolgo zdržal na prostosti, že par mesecev pozneje se je namreč znova znašel v lisicah, vendar na Hrvaškem, kjer naj bi ukradel beemveja. Med privedbo pred zagrebškega preiskovalnega sodnika Krešimirja Devčića so bili policisti tako neprevidni, da je smel kar sam nositi vrečko z zaseženimi mu predmeti. V preiskovalni sobi je iz nje kar naenkrat potegnil solzivec, z njim popršil enega od policistov, jel kričati, da ima bombo, in se zapodil skozi zaprto okno. Ker se je porezal s steklom, ni odšepal daleč, že v bližini sodnije so ga prijeli in strpali v pripor.
Med striženjem skovali načrt
In tedaj je imela Slovenija idealno priložnost, da bi ga znova dobila v roke. »Zagrebški policisti so nas že obvestili o prijetju 32-letnega državljana Srbije, ki je v zdravstveni ustanovi v Ljubljani napadel policistko PU Ljubljana in nato pobegnil,« so sporočili z ljubljanske policije. Še kako veseli bi bili njegove izročitve tudi njihovi mariborski kolegi, potem ko so na podlagi analiz DNK ugotovili, da je bil prav on alfa in omega kar treh vlomov v mariborske zlatarne leta 2011, iz katerih naj bi skupaj z neznanimi sostorilci ukradel za vsega skupaj 280.000 evrov nakita.
Prvič so v Zlatarstvo Močnik vlomili v nedeljo, 13. februarja. Najprej so razbili steklo na oknu lokala Caffe in vstopili vanj, nato z električno brusilko izrezali odprtino v vrata, ki vodijo na hodnik E.Leclerca. Marijančević je razvil električni podaljšek do vrat zlatarne in z električno brusilko izrezal odprtino še v steno prodajalne. Pot do bogastva je bila odprta, iz šestih vitrin so si postregli z 811 kosi zlatih izdelkov, vrednih več kot 175 tisočakov.
Osem mesecev pozneje, spet je bila nedelja in je bilo nakupovalno središče že zaprto, so znova obiskali Zlatarstvo Močnik. V Mariboru so najprej ukradli avtomobil znamke BMW in Marijančević se je z njim s precejšnjo hitrostjo zapeljal do steklenih vhodnih vrat E.Leclerca, jih z lahkoto prebil ter se ustavil pred zlatarno. Skupaj s tremi sostorilci je vlomil skozi rešetke prodajalne, takrat so ukradli za 105.000 evrov nakita.
Naravnost filmski je bil tudi njihov zadnji tatinski podvig 15. novembra 2011. Dan pred tem so kot običajne stranke prišli v frizerski salon, in medtem ko so jih strigli, so si dobro ogledali frizeraj. Naslednji dan, ko je bil zaprt, so se vrnili do salona, sneli vhodna vrata, v skladišču izvrtali luknjo v zid in se skoznjo splazili v sosedno Zlatarno Al. Odkorakali so bogatejši za 37 kosov srebrnega nakita (3500 evrov), razveselil pa jih je tudi pogled na vsebino blagajne, iz katere so ukradli 6500 evrov.
Mariborski tožilci Saši Marijančeviću v obtožbi torej očitajo tatvine v hudodelski združbi. Predlani so na sodišču že razpisali predobravnavni narok, a ta je bil zgolj formalnost, saj obtoženca kajpak ni bilo. Hrvati nam ga namreč niso izročili. Zaradi tatvine avta so ga v Zagrebu obsodili na dve leti pogojnega zapora in ga izpustili na prostost. Zakaj nam ga niso predali? Komaj verjetna razlaga se je bojda glasila, da smo prepozno odreagirali z izdajo evropskega pripornega naloga.