FOTO: Sredi Maribora tragično ugasnilo življenje Žige (18)

MARIBOR – »Ena zvezdica več na nebu. Počivaj v miru,« je zapisala prijateljica 18-letnega Žige Zevnika iz Malečnika pri Mariboru, potem ko se je v nedeljskih večernih urah s svetlobno hitrostjo razširila tragična novica. Mariborski policisti so nesrečo, ki se je v predsinoči malo po 19. uri zgodila pri zgradbi Telekoma, ki v mestu pod Pohorjem nosi ime džamija, opisali: »Osemnajstletni voznik je vozil neregistrirano kolo z motorjem. Ko je pripeljal v križišče, je pri zeleni luči na semaforju zapeljal v levo, pri čemer pa ni pustil mimo vseh vozil, ki so v križišču vozila naravnost v nasprotni smeri.« V kolo z motorjem je najprej trčil en avtomobil, nato pa je Žigo odbilo še na drugega, ki je v istem času pripeljal po desnem prometnem pasu, nakar je obležal na tleh.

Telefon zvonil v prazno

»Ne morem verjeti, kaj se je zgodilo. Še nekaj minut pred nesrečo sva bila skupaj. Odpeljal me je domov na Tezno, tam sva se poslovila, nakar se je odpeljal z motorjem. Dobre pol ure sem ga poskušal dobiti na telefon, a je zvonil v prazno. Stokrat sem klical, a ni bilo odgovora. Zatem sva se z očetom odpeljala proti mestu. V križišču pri džamiji sem videl ležati motor. Očetu sem naročil, naj nemudoma ustavi. Bil je Žigov motor. Medtem je tja prispel tudi njegov oče,« nam je včeraj vidno prizadet in ves iz sebe razlagal Amar Žunić. Z Žigo Zevnikom je bil nerazdružljiv prijatelj. Amar, Žiga in Redžep Rizvanaj so bili nerazdružljiv trio. Na družabnem omrežju bo za vedno ostala nepozabljena njihova objava slike in zapisa izpred poldrugega tedna s pripisom: »Bratje, za vedno.«

Izvedeli smo, da si je Žiga Zevnik motor znamke Tomos kupil pred dobrim tednom. »Ni ga imel 14 dni,« nam je pojasnil njegov prijatelj Amar. Sicer je bil Žiga izkušen motorist, saj je imel dvokolesnika že pred časom, a so mu ga ukradli. Zdaj je zbral dovolj denarja, da si je kupil drugega. »Kam je bil nedeljskega večera namenjen?« se sprašujejo njegovi prijatelji. Ko je odložil prijatelja na Teznem, kjer je tudi sam odraščal, preden so se z družino odselili v Malečnik, je zapeljal proti Taboru. Je želel še pogledati v službo, kjer je kot natakar delal v restavraciji na Lentu?

Umrl v bolnišnici

Policisti so rekonstruirali nesrečo in ugotovili, da je Žigov motor najprej zadel voznik rdečega opla. Zatem je nesrečnega osemnajstletnika odbilo na drug avtomobil znamke Kia in od tam na tla. »Izgubil je več kot dva litra krvi. Ni nosil čelade,« nam je priznal Amar. Po nesreči so reševalci hudo ranjenega Žigo odpeljali v mariborsko bolnišnico. »Bil je v nezavesti. Odpeljali so ga na slikanja, a je čez dobre pol ure prišel zdravnik in dejal, da je Žiga mrtev,« s tresočim se glasom pojasni Amar. Policisti so se vso noč ukvarjali z nesrečo, saj je voznik rdečega opla, ki je prvi zadel kolo z motorjem, pobegnil s kraja nesreče. Sicer se je po objavi v medijih in pozivih policije vendarle sam oglasil na policijski postaji, a bo moral možem v modrem pojasniti, zakaj ni ustavil in pomagal ponesrečencu, ampak je odpeljal.

Hotel postati natakar

Žiga Zevnik je bil med prijatelji priljubljen. Ni mu bilo žal časa, ki ga je preživel s svojimi najbližjimi. Priljubljen je bil tudi med dekleti. Hodil je v drugi letnik srednje gostinske šole v Mariboru. »Želel si je postati natakar, zato je v prostem času prek študentske napotnice delal v restavraciji s hrano na Lentu,« nam je pojasnil Amar in nadaljeval: »Bil je dober človek. Vedno se je smejal in se hecal. Ne vem, kako naj povem, a ne morem verjeti, da ga več ni. Še za dan po nesreči smo bili zmenjeni za kavo z družbo, a njega ni bilo.«

Tudi na družabnih omrežjih se iz ure v uro vrsti več objav, v katerih prijatelji in znanci izrekajo sožalja. Prijateljica Nina se počuti žalostno: »Prijatelj, počivaj v miru. Toliko skupnih spominov in zafrkancij s tabo. Pogrešala bom to.« Podobno je poskušala izraziti Patricija: »Vedno boš v mojem srcu.« Tudi njegov najboljši prijatelj Redžep Rizvanaj se je odzval zelo emocionalno: »Človek, ki ga noben ne bo mogel zamenjati. Bila sva skupaj 24 ur na dan, skupaj jokala in se zabavala. Besed, ne jočite pa ne me pogrešat, ne bom nikoli pozabil. Ljudje, kot je on, ne bi smeli umirat, ampak takšna je usoda.«