UBIL ZDRAVNIKA IN POLICISTA

FOTO: Sosedje razkrivajo: morilec popil med 5 in 10 litri dnevno

Objavljeno 28. avgust 2016 12.24 | Posodobljeno 28. avgust 2016 12.30 | Piše: Jaroslav Jankovič

Krvnik zdravnika in policista Darko Gregorič niti zdravnice ni spustil k bolni materi.

Darko je očitno spal na kavču, zadnjič je legel v ponedeljek zvečer.

SV. ANTON  »Nekoč mi je rekel: 'Ko bom umrl, se bo o meni veliko pisalo.' In vidite, res je tako,« se je domačin Igor pridušal, češ, ko Darko Gregorič vsaj ne bi bil mož beseda. Ustavili smo se v bifeju v Pobegih, dobra dva kilometra pred Sv. Antonom, kjer je do predvčerajšnjim stanoval morilec policista Iva Žnidarčiča in zdravnika urologa Luisa Guillerma Martineza Bustamanta.

Na škropec s črnim

Pripovedi o tihem, samosvojem obiskovalcu vseh bifejev in kavarn v Sv. Antonu, sosednjih Pobegih in Bertokih ter drugih zaselkih nad Koprom, ki je po besedah gostilničarjev prevozil od 300 do 400 kilometrov na dan in popil od pet do deset litrov vina, se širijo po koprskem zaledju s svetlobno hitrostjo.

Upokojeni strugar in do leta 1981 rezervni miličnik Darko Gregorič se je rodil leta 1946 materi Elviri in očetu poštarju Stanetu.

Kot nam je zaupala soseda in Elvirina prijateljica Vilma Kavrčič, je bila to nekoč velika kmetija, ki je šla s takrat novo državo svojo pot. Kljub temu so kar solidno živeli, a Darko se očitno ni dobro znašel. Zrastel je v krepkega fanta, ki je delal kot strugar oziroma ključavničar, nazadnje v podjetju Iplas, kjer je po pripovedovanjih domačinov leta 1986 izgubil službo. 
»Od takrat je šlo samo še navzdol,« povedo možakarji okoli mize v bifeju v Pobegih, pili so osminko črnega.

Kot so povedali, je tudi Darko pil osminko črnega s požirkom ore ali kokte. »Nekakšen škropec s črnim, le da je bila ora namesto radenske,« je povedal možakar, ki je Darka poznal. »Govoril je, da ima spisek, da bo naredil to in ono, a nisem verjel, da je sposoben kaj takega,« je dodal Gvido Palčič, ki je menda še pred dnevi govoril z Darkom. Pri sosednji mizi sedeči Stane pa je dodal: »Bolje je, da ga ne bi poznal.«

Krut do mame

Po izgubi službe je živel z mamo Elviro, bolj životaril. Družine si ni ustvaril, krajani se niti ne spomnijo, da bi ga kdaj videli s kakšno žensko, ki bi ga morda vendarle spravila k sebi.

»Potikal se je od bifeja do bifeja, živel delno na račun mamine penzije in sproti odprodajal parcele posestva.«

Gregoričeva parcela je bila ena najlepših v Sv. Antonu, danes je hiša stisnjena med parkirišče in novogradnjo, za katero je odprodal parcelo. »V bifeju mi je zaupal: 'Dobil sem toliko denarja, kot ga nisem zaslužil v celem življenju',« je povedal mož, ki je tudi pil osminko črnega.

Elvira je ostarela, zbolela in obležala. A Darko je bil nerazumljivo strog tudi do lastne matere. Kot nam je zaupala soseda Vilma, niti zdravnice ni spustil k njej. Tako da naj bi mati umrla v precej nehigienskih razmerah. In življenje je šlo svojo pot.

Leta 1998 je 23. marca in 31. avgusta oropal domačo pošto v Pobegih. Policisti so ga hitro odkrili in dobil je štiri leta zapora, nato so mu zaradi napada na paznika pribili še pol leta.

Psihiatri sicer niso odkrili neprištevnosti, čeprav je vsak dan čezmerno popival in imel hudo sladkorno. A očitno je bilo to zanj prelomno leto, saj se niti po prestani kazni Darko ni spremenil. Oba ropa pošte je izvedel na ponedeljek s pištolo v roki. Obakrat naj bi bila v službi poštarica Roksana. Kriminalci, resni roparji stvari ne ponavljajo, Darko je verjetno hotel opozoriti nase, pa so ga ustrezne službe spregledale.

Centomila, Poštar in Drive in

S popivanjem in ropoma je tonil v lastno nesrečo. Sosed Rajko Turk ga je poznal: »Na zunaj ni bil videti zloben, a je nekaj nosil v sebi, to smo bližnji sosedje čutili, zato se nismo kaj prida družili.«

Nazadnje je odprodal še spodnji del hiše, kjer danes živi mlada družina z otroki. Pri tem je zanimivo, da z Darkom niso imeli niti ene slabe izkušnje. Prodal jim je in jih pustil pri miru.

V zaporu se je zdravil zaradi alkoholizma, a ni zvozil. Ko je stopil na svobodo, je po stari navadi zaplaval po bifejih.

Zaradi neskončnih kilometrov od šanka do šanka se ga je prijel vzdevek Centomila, po italijansko sto tisoč, kilometrov namreč.

Po ropu pošte so mu domačini pripeli novo ime, postal je Poštar. Ko ga je kdo tako poklical, se je le kislo in nejevoljno nasmehnil.

Iz leta v leto je bil bolj bolehen, nazadnje je že zelo težko hodil, zato je avtomobil ustavil pred bifejem in obsedel. Kelnar'ce so mu prinesle pijačo kar v avtomobil. Zato se ga je prijelo ime Drive In ali Darko Drive in.

Imel naj bi tri pištole, spet drugi to zanikajo.

Darko Gregorič iz Sv. Antona se na tem svetu res ni najbolje znašel, njegovih nagnusnih dejanj pa ne more opravičiti prav nič. Toda ali res ni nič kazalo, da je potencialna bomba? 

Deli s prijatelji