FOTO: Soseda: Gorazd je bil do Maja (13) zelo zaščitniški in ljubeč

GOSTINCA – »Žalostno, da se to dogaja,« so krajani majhne gričevnate vasi Gostinca pri Podčetrtku, kjer se je v nedeljo popoldne zgodila prava družinska tragedija, pretreseni zmajevali z glavo. Še sami namreč ne morejo verjeti, da je eden izmed njihovih sosedov, ki se je v kraj priselil pred desetletjem, na tako krut način vzel življenje 13-letnemu sinu in nato še sebi. »Ves čas se je držal bolj zase,« se 50-letnega Gorazda Dolenška spominja soseda Darja, ki smo jo ustavili sredi vasi, ko je pred seboj porivala otroški voziček. »Gorazd ni hotel imeti nobenih stikov,« še doda in nadaljuje, kako jo niti v zdravstvenem domu v Podčetrtku, ko je tja na pregled peljal sina Maja, ni pozdravil, čeprav je dobro vedel, kdo je. Kljub temu se dobro spomni, kako se je omenjeni možakar, ko je bil Maj še majhen, skupaj z ženo Lucio priselil v kraj in na začetku so bili še nekako družabni, ko pa se je žena odselila v Italijo in ga pustila doma samega z otrokom, se je zaprl vase. Po drugi strani je v zadnjih letih velikokrat videla, kako sta se pred hišo Gorazdova podnajemnika zelo lepo igrala z Majem in kako zelo rada sta ga imela. »Marsikaj sta ga naučila,« nam še pove. Gorazd in Lucia (ta naj bi po naših podatkih prihajala iz Moldavije) sta se, kot smo lahko izvedeli, ločila 2013. V času ločitvenega postopka in pri odločanju glede dodelitve otroka se ni javljala na pisanja sodišča, zato je slednje zanjo postavilo začasnega zastopnika. Na koncu je bil otrok dodeljen očetu, ki je že takrat kazal veliko skrb za svojega otroka, hkrati pa bi mu tudi omogočal stik z materjo, če bi ta to želela.

Poslovilno pismo

Kaj dejansko je Gorazda, ki se je v vas priselil iz Trzina pri Ljubljani, v nedeljo popoldne, ko je bil sam doma z otrokom, gnalo v to, da naj bi, kot smo lahko izvedeli, z vrvico od likalnika zadavil sina, nato pa se obesil nad stopniščem, je dobro vedel le on. Razloge za tako kruto dejanje bo zagotovo razkrilo poslovilno pismo, ki ga je po naših podatkih pustil za seboj. V njem naj bi napisal, da drugega izhoda, kot da vzame življenje otroku in sebi, ne vidi več. Menda se je nesrečni 50-letnik zadnja leta soočal z velikimi finančnimi težavami. Čeprav ima še vedno prijavljeno dejavnost na naslovu, kjer se je zgodila družinska tragedija, naj tudi zaradi psihičnih težav ne bi več veliko delal. Ampak denar naj ne bi bil glavni vzrok, da je sinu in sebi vzel življenje, ampak nerazumevanje države, ko je šlo za iskanje pomoči za otroka. »On je bil vedno prepričan, da glede na zdravstveno stanje otroka ne dobi vsega, kar mu pripada,« nam vsa pretresena nad dogodkom povesta Gorazdova podnajemnika, ki se nista želela javno izpostavljati.

Fant je imel namreč motnje v razvoju, zaradi česar je moral obiskovati šolo s prilagojenim programom v Celju. Tja ga je vsak dan peljal prav oče in nato do dveh popoldne tam čakal, da ga je lahko odpeljal nazaj domov. V poslovilnem pismu naj bi, kot smo še lahko neuradno izvedeli, menda zapisal tudi to, kako mu je država odtegnila dodatke za otroka. Da je res lepo skrbel za sina, nam potrdita tudi podnajemnika. »Ves čas se je boril za otroka in za sebe. Se je pa zapiral vase. V depresiji je bil,« nam še povesta in dodata: »Država tam, kjer je najbolj treba, ne zna prisluhniti. Imel je težave s plačilom prevoza otroka do šole.« Prepričana sta, da bi odgovorni tragedijo lahko preprečili, če bi dovolj dobro poskrbeli za Gorazda, saj bi ta lahko potem lažje skrbel za 13-letnega sina. »Zdravniki ga niso pošiljali naprej … Bil je psihični bolnik, in če država tega ni videla, naj gre k vragu taka država,« razočarano dodajata sogovornika.

Ključ v ključavnici, varovalke izklopil

Podnajemnika sta se zelo veliko družila z Majem. »Zelo lepo je risal robote,« s solzami v očeh pripovedujeta sogovornika in še, da je bil oče do sina zelo zaščitniški in ljubeč. »Oba sta bila zelo miroljubna. Maj je bil prisrčen, užival je zelo in se smejal …« Kot vse kaže, se je moral Gorazd na to svoje zadnje dejanje pripravljati že nekaj dni prej. Očitno je čakal na pravi trenutek. Ko sta v nedeljo od doma odšla podnajemnika, je zaklenil vhodna vrata in v ključavnici pustil ključ, tako da se jih od zunaj ne bi dalo odkleniti, izklopil je prav vse varovalke, v zgornjem nadstropju hiše, kjer je živel s sinom, pa je zagrnil vsa okna. Podnajemnika sta domov prišla šele okoli osmih zvečer. V hišo seveda nista mogla vstopiti, zato je eden izmed njiju moral vzeti lestev in z njeno pomočjo zlesti skozi okno. Sledil je šok. V Gorazdovem delu hiše je najprej naletel na mrtvega Maja, nato pa še na njegovega očeta. Pred njim se je tako odvrtel prizor, ki si ga zagotovo do konca življenja nikoli več ne bo mogel izbrisati iz glave.

Rad je obiskoval šolo

Maj je obiskoval OŠ Glazija, šolo za otroke s posebnimi potrebami, kjer so žalostno novico o tem, kaj se je zgodilo, izvedeli včeraj zjutraj. »Vse učence in zaposlene je vest o tem, da je v tragičnih okoliščinah umrl naš učenec 6. razreda, zelo pretresla. Maj je bil prijeten otrok, ki je rad obiskoval šolo in se veselil vseh aktivnosti, ki mu jih je šola ponujala,« je za Slovenske novice povedala ravnateljica šole Romana Lebič. Dodala je še, da je bil Maj njihov učenec zadnja tri leta. »Pri učnem delu je bil uspešen, med sošolci pa zelo lepo sprejet. Med seboj so bili prijatelji. In zelo ga bomo pogrešali,« je še zapisala ravnateljica. Dodala je še, da ga je oče v šolo vozil vsak dan.

Z materjo že vzpostavili stik

Da družino poznajo in so jo med letoma 2012 in 2015 intenzivno obravnavali, nam potrdi tudi Lidija Herman, direktorica Centra za socialno delo (CSD) Šmarje pri Jelšah. Kot je še povedala, so se v reševanje težav omenjene družine vključili ravno zaradi nesodelovanja očeta s šolo, kamor je bil otrok nameščen, in neobiskovanja pouka, ne nazadnje pa tudi materialne ogroženosti. »Po intenzivni obravnavi družine na tukajšnjem centru in v sodelovanju z zunanjimi institucijami ter okoljem je bil otrok leta 2014 z odločbo zavoda za šolstvo preusmerjen v šolanje na osnovno šolo s prilagojenim programom v Celju. V omenjeno šolo se je vključil aprila 2014 in je od takrat dalje uspešno zaključeval vse šolske obveznosti,« je zapisala Hermanova. In še, da so intenzivno obravnavo družine pred dvema letoma zaključili, a so ostali v stiku s šolo in spremljali njegovo šolanje. Napredek na vseh področjih razvoja je bil v šoli zelo opazen, prav tako je pri tem aktivno sodeloval oče, ki je po razpadu družine prejemal denarno pomoč zase in za otroka,« so nam še povedali na CSD. »Po zaključku neposredne obravnave družine pa nismo zaznali ali prejeli indicev od kogar koli, ne šole, ne zdravstva, ne tamkajšnega okolja, da imata oče in otrok kakšne težave. Zato smo ob dogodku toliko bolj šokirani in prizadeti tudi mi,« je še povedala direktorica šmarskega CSD.

Na Policijski upravi Celje so bili z informacijami včeraj še vedno skopi, saj so posamezna preiskovalna dejanja še opravljali. Povedali so le, da so bili o tragičnem dogodku obveščeni nekaj pred 20. uro, ko je podnajemnik s silo vstopil v hišo, v kateri sta živela 50-letni oče in njegov 13-letni sin, in naletel na negibno truplo, zato je o tem takoj obvestil policijo. »Motiv za zdaj še ni znan, sta pa oče in sin živela v težjih ekonomskih razmerah, saj je bil oče brez zaposlitve,« je povedal vodja kriminalistov PU Celje Damjan Turk. Potrdil je tudi, da naj bi bilo v hiši najdeno poslovilno pismo. »Z materjo, ki živi v tujini, smo po telefonu vzpostavili kontakt, v kakšnem razmerju sta bila, pa še ugotavljamo,« so še razkrili na policiji.