BRATRANEC NI PREŽIVEL

FOTO: Sopotnik Dane je mrtev, Dejan namesto 50 peljal 85

Objavljeno 09. februar 2017 11.42 | Posodobljeno 09. februar 2017 11.47 | Piše: Boštjan Celec

Dejan Kotur ni povzročil tragedije, v kateri je izgubil bratranca.

Motorist je zdaj nedolžen, krivega avtomobilista pa tožilci ne morejo več preganjati. Foto: Milan Glavonjić

LJUBLJANA, RIBNICA – Čeprav je sodnica kazenskega oddelka okrožnega sodišča v Ljubljani Dejana Fekonja 27-letnega Dejana Koturja na ponovljenem sojenju oprostila krivde po obtožbi, da je zagrešil prometno nesrečo iz malomarnosti, v kateri je kot sopotnik na motorju umrl njegov bratranec Dane Jakšić, mu je med v obrazložitvijo oprostilke napela kar nekaj krepkih. »Sram vas je lahko, kako skrajno neodgovorno se obnašate v prometu. Jaz se z vami ne bi vozila ne z avtom ne s štirikolesnikom, celo niti na kolesu ne,« je dejala in še, da bi bila srečna, če bi vedela, kdaj sploh je na cesti, da bi se mu lahko izognila. »Toda za to nesrečo res niste bili krivi, zato vas moram oprostiti,« je sklenila.

Za ženinega 
bratranca 3000 evrov

Kotur iz Gorenjih Lazov je bil namreč v zadnjih treh letih šestkrat spoznan za odgovornega za prekrške zoper varnost cestnega prometa, nakopal si je tudi dve obtožbi, zaradi katerih so mu včeraj izrekli sodbo v imenu ljudstva. Priznal je krivdo za kaznivo dejanje nevarne vožnje v prometu, ko je 2. aprila lani z 1,14 promila alkohola v krvi sedel na štirikolesnik, s seboj pa na vožnjo povabil ženinega bratranca Anžeta. Na hribovski makadamski cesti je prehitro pripeljal v levi ovinek, nato pa izgubil nadzor nad vozilom ter trčil v skalni usek. V nesreči se je Anže lažje ranil, Kotur pa torej priznal: »Bil sem pod vplivom alkohola, ne oporekam niti temu, da je bil Anže lažje ranjen.«

S tožilstvom se je pogodil za 3000 evrov denarne kazni, sodnica Fekonjeva pa je razsodila, da jih mora plačati v 24 mesečnih obrokih po 125 evrov. Kot stransko kazen mu je izrekla šestmesečno prepoved vožnje vozil v kategoriji B.

Sodila mu je tudi zaradi kaznivega dejanja povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti. Zgodilo se je 16. avgusta 2010, ko je kot voznik motorja yamaha YZF-R6 v središču Ribnice tako silovito trčil v hyundai getza, da je 25-letnega Jakšića z motorja vrglo več kot deset metrov daleč, treščil je v vogal banke in obležal mrtev.

Po ugotovitvah ribniških policistov je bil za nesrečo odgovoren 50-letni voznik getza Mirsad Avdić iz Kočevske Reke. Zavijal naj bi v levo proti parkirišču in zaprl pot motoristu, ki mu je po svojem voznem pasu pripeljal naproti. Avdića so kazensko ovadili, proti njemu je že stekla sodna preiskava, a je v njej postavljeni izvedenec za promet policijsko zgodbo popolnoma obrnil na glavo. Alojzij Boh je namreč zatrjeval, da Avdić z avtom v usodnih trenutkih sploh še ni zavijal, ampak je stal na svojem voznem pasu ali se sredinske črte s kolesi kvečjemu dotikal, motorist pa mu je naproti pripeljal s hitrostjo najmanj 74 kilometrov na uro. Ko je začel silovito zavirati, pa ga je začelo zanašati naravnost v avto in vanj je trčil na njegovem voznem pasu.

Grešila oba, kriv le eden

Tožilci so po takem izvedenskem mnenju opustili kazenski pregon proti vozniku avtomobila, na kazensko klop pa posadili motorista. Sodnica je Koturja na podlagi takega mnenja predlani spoznala za krivega ter mu prisodila leto in dva meseca pogojnega zapora. Vendar je to sodbo razveljavilo pritožbeno sodišče ter zaukazalo vnovično prvostopenjsko odločanje. Višji sodniki naj bi namreč menili, da Boh kljub 20-letnemu izvedeništvu ni primeren za izdelavo mnenj glede prometnih nesreč, zato so zahtevali postavitev novega izvedenca.

Ivan Prebil je v vlogi izvedenca za prometne nesreče nastopil na ponovljenem sojenju in popolnoma spremenil zgodbo kolega Boha. Strinja se sicer, da je grešil tudi motorist, saj je namesto dovoljenjih 50 vozil celo kar 85 na uro, vendar naj bi bil voznik getza tisti, ki je bil v hipu trčenja že več kot meter na voznem pasu, ki pripada motoristu. Ta izvedenec se torej strinja z ugotovitvami ribniških policistov, da je bil kraj trčenja »na voznem pasu motorista, da je bil avto s sprednjim in srednjim delom čez sredinsko črto, torej na liniji zaviranja motorista, ki mu je zaprl pot«.

Dve dolgotrajni sojenji, izvedence in vse druge stroške postopka bomo kajpak plačali davkoplačevalci, Fekonjevi pa ni preostalo drugega, kot da Koturja oprosti. »Če sta oba kršila cestnoprometne predpise, še ne pomeni, da sta oba tudi kriva. Pomemben je odgovor na vprašanje, kdo je povzročil kritično situacijo.« In to je bil torej voznik getza, ki je bil globoko na motoristovem voznem pasu. »Če ga tam ne bi bilo, bi lahko motorist vozil in zvozil tudi z 270 km na uro. Zato je to čista oprostilka,« je sporočila Koturju, da je voznik getza resnični krivec za nesrečo s smrtnim izidom.

Tožilci so kajpak nemočni, saj Avdića ne morejo več preganjati, a tudi Kotur si je torej prislužil nekaj sodničinih ustnih vzgojnih klofut: »Sredi mesta v neposredni bližini prehoda za pešce 85 na uro! Z nepripeto čelado na glavi za okras. V dveh letih, kar je trajal ta postopek, sem o vas in vašem obnašanju v prometu izvedela marsikaj. In povem vam, če vas zaradi prometa še kdaj vidim na sodišču, se raje skrijte pred menoj. Resno mislim, ne bi rada, da zaradi vas kdo še konča na invalidskem vozičku.«

Dejan Kotur je ob vsakem sodničinem stavku obljubljal, da je porednosti na cestah zanj nepreklicno konec, a kdo ve, ali bo ravno zaradi njegove preteklosti res tako. 

Deli s prijatelji