ŽRTEV: ŽUPNIK

FOTO: Sodniku: Take terapije imam, da ne vem, kaj pišem

Objavljeno 18. marec 2017 13.18 | Posodobljeno 18. marec 2017 13.20 | Piše: Boštjan Celec

Zaradi vlomov v župnišča bo Marko Brajdič sedel sedem let in 10 mesecev.

Brajdič in odvetnica se bosta zagotovo pritožila na višje sodišče. Foto Boštjan Celec

NOVA GORICA – Na udaru dolenjskih Romov so vse pogosteje slovenski župniki, za katere so očitno prepričani, da v župniščih skrivajo pravo bogastvo, ne le tistih nekaj fičnikov, ki jim ob mašah padejo v pušice. Nazadnje so eno skupino razbili celjski policisti, vlomila naj bi v župnišče v Radečah, preiskujejo pa tudi vlome v Laškem, Šentjurju in Preboldu. Še zadnjega od Romov, ki so v začetku leta operirali po severnoprimorskih župniščih, pa je na kazenskem oddelku novogoriškega okrožnega sodišča doletela precej zasoljena kazen; zaradi očitanih mu grehov in s preklicem neke sedemmesečne pogojne kazni so 31-letnemu Marku Brajdiču iz Kanižarice pri Črnomlju prisodili sedem let in deset mesecev zapora.

S solzivcem pretili v hrvaščini

Očitno res ni ravnal prav, ko je maja zavrnil ponudbo tožilke Branke Oven, ki mu je na predobravnavnem naroku ob priznanju krivde ponujala kazen štiri leta in šest mesecev zapora, saj bo moral, če bo sodba okrožnega sodnika Gorana Klavore prestala preizkus pred koprskimi višjimi sodniki, sedeti veliko dlje. Toda z odvetnico Jano Mazi sta kot edina od petih obtožencev rinila v sojenje.

Prav Brajdič naj bi sicer bil že po obtožbi kolovodja združbe. Ko je 14. januarja izruval rešetke z okna pisarne župnišča v Šmartnem pod Šmarno goro in iz njega ukradel 1060 evrov, je sicer deloval še sam. Sam je na svojega volva tudi namestil registrske tablice, ki so bile decembra ukradene v Domžalah.

Potem pa je v igro zvabil 30-letnega Robija Pluta, 33-letnega Matjaža Hudorovca, 25-letnega Boruta Butalo in 19-letnega Urbana Založnika. Dvajsetega januarja so skozi okno vlomili v župnišče v Ajdovščini in ukradli nekaj deset evrov. Prizorišče naslednjega vloma so bile Batuje, iz tamkajšnjega župnišča so ukradli 420 evrov.

V Braniku so župnika Jožefa Lična popršili s solzivcem, nanj kričali: »Daj novac!« in: »Gdje ti je kasa?« ter mu pretili, da ga bodo ubili kot zajca, odnesli pa so mu 800 evrov, telefon, mobilnik, modem in spominski kovanec Krekove banke. Njihova zadnja tarča je bilo župnišče v Grahovem pri Cerknici, tudi tamkajšnjega župnika je doletel solzivec, a sta bila Aleksander Osojnik in njegova sestrična Dragica dovolj glasna, da sta nepridiprave pregnala.

Hašiš ga ni 
odrešil zapahov

Oborožena z več kot dovolj dokazi je tožilka Ovnova samozavestno prikorakala v sodno dvorano in četverice ji ni bilo treba prepričevati, da bo za njih najbolje, če očitke iz obtožbe priznajo v zameno za nižje kazni, kot jih bo za njih zahtevala ob koncu procesa. Hudorovac in Plut sta sklenila sporazum o priznanju krivde, Hudorovac je bil zato po hitrem postopku obsojen na tri, Plut pa na dve leti zapora. Založnik, ki je krivdo priznal na predobravnavnem naroku, je bil obsojen na dve leti zapora. Butalo, ki pri vlomih in ropih ni sodeloval, bil pa je šofer volva, je po priznanju doletelo leto in osem mesecev pogojne zaporne kazni.

Brajdiča, ki mu je torej ponujala štiri leta in pol zapora, je še celo opomnila, da bo, če mu bo krivda dokazana na sojenju, zanj zahtevala vsaj šest let zaporne kazni. Obtožen je bil dveh velikih tatvin, prikrivanja, ropa in poskusa ropa, za seboj pa ima pestro zgodovino premoženjskih deliktov, že nekaj ducatkrat naj bi bil namreč spoznan za krivega.

Tik pred začetkom sojenja je sicer že kazalo na to, da si je premislil. Iz pripora je namreč sodniku poslal pismo in mu sporočil, da bi pa le priznal, pisal je tudi tožilki ter tudi njej obljubil, da bo priznal, le za nekoliko milejšo kazen jo je prosil.

Toda še preden jim je uspelo izpeljati narok za priznanje krivde, se je Brajdič znova posvetoval z zagovornico in nato sodniku sporočil, da ne velja več tisto, kar mu je zapisal v pismu. »Take terapije imam, da ne vem, kaj pišem.« Sodnik je naredil red: »Na sodišču nismo na tržnici, kjer bi barantali.«

In čeprav je obtoženec še naprej vztrajal, da je nedolžen, oziroma se je izgovarjal na izgubo spomina, češ: »Ničesar se ne spomnim, nobenega kaznivega dejanja, kje sem bil ali se vozil,« saj naj bi bil januarja popolnoma zasvojen zaradi kajenja hašiša, je slišal besede: »Kriv je.« 

Deli s prijatelji