TURJAK – Urejena cvetlična korita, ob sicer precej zapuščenem dvorišču še pred leti precej dobro obiskanega nočnega lokala Cabaret v Turjaku, naključnemu obiskovalcu dajo slutiti, da za hišo in okolico očitno še vedno nekdo skrbi. Stavba naj tako ne bi bila povsem prazna, saj je vhodna vrata, ko se je na dvorišču skupaj z obtoženima Milanom Zupančičem in Zlatkom Galijaševićem ter njunima zagovornikoma Gorazdom Fišerjem in Borisom Grobelnikom v družbi tožilke Darje Šlibar pojavila ljubljanska okrožna sodnica Katarina Turk Lukan, odprla neka ženska. »Vrata nam je odprla gospa v roza kopalnem plašču,« je v diktafon diktirala sodnica, ki se je odločila, da si nočni klub ogleda še na lastne oči, pa čeprav je bil takrat ta dobro pokrit z varnostnimi kamerami, ki so, kot je prepričano tožilstvo, nadzorovale tudi dekleta. Nadzorne kamere so, kot smo izvedeli, spremljale dogajanje pri vhodu v lokal, na njegovem dvorišču, ob šanku in v glavnem prostoru. Glede na to, da so gostje lokala z dekleti prehajali iz enega v drug prostor, se je hotela sodnica prepričati, ali je bilo mogoče iz glavnega prostora priti neposredno v sobe, saj se tega na posnetkih ni dalo dobro videti. Med ogledom so preverili tudi balkon v prvem nadstropju, po katerem vodi pot do zunanje sobe. Po prepričanju tožilstva naj bi dekleta s strankami tja tudi zahajala in ponujala spolne storitve, od pol pa vse do ene ure, o čemer pa obramba dvomi, saj naj bi bila soba namenjena fitnesu.
Lady drink za seks
Gostje turjaškega lokala naj bi se tako najmanj dve leti oziroma vse do novembra 2012 ob plačilu pijače (pet evrov za pivo in 145 evrov za šampanjec) zabavali z dekleti. Menda so lahko kupili seks, ob globljem posegu v denarnico pa tudi celonočno druženje z dekletom. Po prepričanju tožilstva naj bi za vse skupaj dobro poskrbela peterica obtoženih Zupančič, Darko Vukomanović, Jasna Vukmir, Galijašević in Marko Plajnšek, ki so poleg Turjaka postojanke za seks imeli še v nočnem lokalu Antonio v Komnu in v trebanjskem Boleru. Skupno naj bi imeli nastanjenih najmanj 49 deklet, od 10 do 30 v posameznem lokalu, in sicer z namenom, da strankam lokalov za plačilo ponudijo spolne odnose z dekleti.
Vse skupaj naj bi bilo precej dobro organizirano, saj so dekleta lahko svoja telesa začela prodajati šele potem, ko so o tem obvestila vodjo lokala. Za 150 evrov so lahko gosta zadovoljila v sobah, lahko pa tudi po naročilu zunaj lokala. Pred tem pa je morala stranka vodji lokala za lady drink (za seks v sobi) plačati 50 evrov, za spremstvo (odhod iz lokala) pa 150 evrov. Dekleta so lahko od vsakega gosta zadržala 100 evrov, a od tega so jim šefi trgali za nastanitev, čiščenje lokala in nekakšne kazni za prekrške, celo odškodnino za dopust. Zupančič, lastnik Antonia in Bolera, naj bi organiziral ves posel, Vukomanović naj bi urejal prihod tujk v Slovenijo in pridobival dovoljenje za bivanje ter za delo barskih plesalk, hkrati pa nadziral ter vodil delo in prostituiranje v Antoniu. V Cabaretu in Boleru naj bi bila za to odgovorna Galijašević in Plajnšek. Vukmirjeva pa naj bi vodila finančno-računovodske posle. Edini, ki je krivdo že priznal in se tako v zameno s tožilstvom pogodil za triletno pogojno zaporno kazen, je bil Plajnšek.
Po dveh mesecih brez denarja
Skupina obtožencev, ki jih specializirano državno tožilstvo preganja zaradi kaznivega dejanja trgovine z ljudmi, in sicer kot člane hudodelske združbe, morda na muho policistov nikoli ne bi prišla, če k njim ne bi prišel Jože iz Dolenjske. »Galijaševiću sem posodil denar, in če bi mi ga vrnil, namesto da so me začeli izsiljevati, ne bi šel na policijo. Priznam pa: Hodil sem v ta nočni klub!« je na sodišču pred letom dni govoril Jože. V lokal je hodil dva meseca, nakar mu je zmanjkalo denarja.
Prvoobtoženi Zupančič je sicer na enem izmed sojenj očitke na svoj račun ostro zanikal. »Nihče deklet ni silil v prostitucijo, za to so se odločale samostojno,« je dejal in dodal, da so bila dekleta v lokalih zaposlena kot plesalke in spremljevalke, o tem, ali bodo gostom ponujala tudi spolne storitve, pa so se odločala sama, brez pritiskov kogar koli. Zavrnil je tudi trditve tožilstva, da je pri vsem skupaj dobro služil (pridobil naj bi več kot dva milijona evrov protipravne premoženjske koristi): »Podatki o bajnih zaslužkih, ki mi jih očita tožilstvo, so odločno prenapihnjeni in se od dejanskega stanja razlikujejo tudi do 30 ali 40 odstotkov.«