FOTO: Smrt 16-mesečne Žane: hropla je, zdravnice od nikoder

MARIBOR – Tresla se je gora, rodila se je miš. Tako bi lahko v vsega eni povedi povzeli zgodbo tragične smrti komaj 16-mesecev stare Žane Namestnik iz Selnice ob Dravi, ki je pred sedmimi leti umrla na mariborski kliniki za pediatrijo. »Tukaj bi morale biti štiri obdolžene, a sedi samo ena,« je bil včeraj jedrnat državni tožilec Darko Simonič, ko je odgovarjal na provokativne navedbe obrambe. Spomnimo, da so bile za smrt male Žane poleg pediatrinje, danes 69-letne Olge Krajnc iz Maribora, osumljene še tri medicinske sestre, Stanka Nidorfer, Mojca Žohar in Sonja Poštuvan. Zagovornikom osumljenih je kar dvakrat uspelo zminirati vloženo obtožnico zoper navedeno četverico medicinskih delavk, kar je tožilca Simoniča prisililo v kapitulacijo.

A le delno, saj je upošteval navodila zunajrazpravnega senata, ki je dvakrat zavrnil obtožnico, in se osredotočil le na preganjanje danes že upokojene pediatrinje Olge Krajnc. Pa še to ji na okrajnem sodišču v Mariboru očita malomarno zdravljenje, za katero je po slovenski zakonodaji zagrožena kazen do treh let zapora. »Sem že upokojena. Višina pokojnine? Tisoč osemsto evrov,« je precej tiho, da ja ne bi kdo v sodni dvorani slišal njenih mesečnih prihodkov, sodnici Sonji Krajnc (po naših informacijah ni nič v sorodu z obdolženko) razlagala zdravnica. Ko jo je sodnica vprašala, ali bo v zameno za priznanje sprejela nižjo kazen, Olga Krajnc niti ni želela poslušati ponudbe tožilstva, ampak je kar začela odkimavati z glavo in naposled na izrecno vprašanje, ali priznava krivdo, odgovorila: »Ne!«

Tako se bo na sodišče še vračala, sojenje se bo začelo konec oktobra.

Avstrijec proti Slovencem

»Obžalujem, da sodišče ni že na začetku postopka izkoristilo zakonskih možnosti in obtožni predlog zavrglo, še preden ga je vročilo strankam,« je želel na sodišče vplivati zagovornik Olge Krajnc, odvetnik Josip Sever. Zatem je na vse pretege poskušal še izločiti enega najbolj obremenilnih dokazov zoper svojo klientko: »Predlagam, da se izvedeniško mnenje Petra Voitlla izloči iz spisa, saj ni bil imenovan z odredbo organa pa tudi ni na seznamu sodnih izvedencev v Republiki Sloveniji.« Sodišče je še poskušal prepričati, da tožilec sploh nima pravice tožiti, saj je že zunajrazpravni senat ob zavrnitvi obeh obtožnic in vrnitvi v dopolnitev v preiskavo izrecno navedel, da je šlo »za nepričakovan in nepredvidljiv dogodek, ki je imel za posledico neodklonljive posledice (smrt, op. p.)«.

Ali bo izvedensko mnenje pediatra kardiologa Petra Voitlla z Dunaja ostalo v veljavi, bo odločila sodnica. Nedvomno pa je, da je avstrijski strokovnjak zapisal, da bi zdravljenje deklice verjetno imelo drugačen razplet, če bi pravočasno in pravilno nadomestili izgubljene tekočine (rehidracija).

Da je z malo Žano nekaj narobe, so starši, Suzana Golob in Peter Namestnik, ugotovili konec marca 2009, ko je začela bruhati, dobila je tudi drisko. Naslednjega jutra sta jo odpeljala k dežurnemu zdravniku, ki je posumil na trebušni virus, zato ji je predpisal zdravila. A se Žani stanje ni izboljševalo, ob nadaljevanju težav je v glavnem le spala, zato so jo zvečer odpeljali na pediatrično kliniko. Zdravnica pediatrinja Olga Krajnc se je odločila, da otroka hospitalizira. Na oddelku sta jo sprejeli Stanka Nidorfer in Mojca Žohar, po materinih besedah je prišla tudi sestra Sonja (očitno Poštuvanova, op. p.). Ko ji je ta nastavljala iglo v žilo, Žana v nasprotju s pričakovanji ni zajokala, niti trznila ni, kar je njeno mater zelo prestrašilo.

Bruhanje, driska in krči

Kot so nam takrat dejali starši, je bilo celo slišati komentar ene od sester, da so take otroke vozili v bolnišnice pred 30 leti, zdaj pa jih pripeljejo, če dvakrat prdnejo. To ji je dalo slutiti, da je z Žano nekaj zares hudo narobe. Ponoči ni bilo bolje, punčka je še naprej bruhala, imela drisko, telo so ji stresali hudi krči, da jo je kar zvijalo. Sestri sta sicer redno prihajali v sobo in si ogledovali stanje pacientke ter mirili mater, da so krči običajni za take težave, medtem ko zdravnice sploh ni bilo na spregled. Ob pol štirih zjutraj, se spominja Žanina mama, je »hčerka začela hropsti. Stekla sem na hodnik in poklicala sestro. Prijela je Žano, ki ji je glavica padla nazaj. Okoli ust in oči je imela modrice. Namesto da bi jo oživljali na oddelku, je sestra z Žano v naročju stekla na oddelek za intenzivno nego v spodnjem nadstropju. Stekla sem z njo, da sem jima odpirala vrata. Kot zakleto so bila vrata na oddelek zaklenjena. Preden sva našli ključ, so znova minevale dragocene sekunde.«

Po dveh dneh na aparatih je malčica prvega aprila izgubila bitko za življenje. Pozneje se je izkazalo, da je infekcija z rotavirusom zelo prizadela dekličino centralno živčevje, kar je povzročilo zastoj dihanja in srčne funkcije. Mariborski zdravniki so zadevo poskušali pomesti pod preprogo. Notranji (interni) nadzor zdravljenja male Žane Namestnik ni pokazal nepravilnosti, zdravnica Olga Krajnc in vse tri medicinske sestre naj bi ravnale v skladu z medicinsko doktrino in niso odgovorne za tragični dogodek. Povsem drugačno je bilo poročilo izrednega ekspertnega nadzora zdravniške zbornice, ki je bil opravljen na začetku junija 2009. Ta je namreč pokazal, da so zdravnica in tudi medicinske sestre storile več strokovnih napak. Zdravnika, ki sta opravila omenjeni nadzor, sta predstojnika pediatrične klinike opozorila na te napake, da se v prihodnje ne bi več ponavljale.

Starši pokojne Žane in njena sestra Lana so prek odvetnika Francija Matoza zoper Univerzitetni klinični center Maribor vložili tudi civilno tožbo, ker da zdravnica deklice ni ustrezno nadzirala in tudi zdravljenje temu ustrezno ni bilo pravočasno in pravilno. Prav tako ob zastoju dihanja in pulza ni bila ustrezna prva pomoč medicinskega osebja, kar je privedlo do njene smrti. Starši in Lana, ki so jo z istim obolenjem pripeljali v bolnišnico le nekaj dni pozneje in jo uspešno pozdravili, so od mariborske bolnišnice zahtevali okrog 75.000 evrov, dobili pa 57.366 evrov odškodnine.