FOTO: Slovenska stavničarska afera: Spregovoril o stiku z agentom

MARIBOR  – Podobno kot v preiskavi in na predobravnavnem naroku sta se 36-letni Mariborčan Željko Stokanić in njegov osem let mlajši prijatelj iz Izole Anis Dulić tudi na začetku sojenja zaradi stavničarske afere branila z molkom. »Tudi danes se ne bom zagovarjal,« je sodnici Tanji Rot razlagal Stokanić. Soobtoženi Dulić je na presenečenje vseh pripravil pisni zagovor: »Nikoli se nisem ukvarjal s športnimi stavami. Stik z igralci sem imel, ker sem za Amirja Ružnića (znanega slovenskega nogometnega agenta, op. p.) delal določene stvari. Z Aleksandrom Rajčevićem sem bil v kontaktu vsak teden, saj so se pojavili določeni zainteresirani klubi in sem mu želel pomagati,« je razlagal Dulić, ki pa na vprašanja ni želel odgovarjati.

Za poraz 70 tisočakov

Tožilka Bojana Podgorelec s specializiranega državnega tožilstva obtoženima očita, da sta poskusila namestiti rezultat najmanj dveh tekem nogometnega kluba Maribor v evropski ligi. Najprej naj bi Željko Stokanić pred tekmo, ki jo je Maribor 2013. v skupinskem delu evropske lige odigral v Kazanu proti Rubinu, nagovoril Željka Filipovića in mu ponudil 70.000 evrov za poraz. Drugi primer sega v februar 2014 in tekmo Maribora v Sevilli. Takrat naj bi poleg Stokanića sodeloval tudi Dulić in skupaj naj bi poskušala nagovoriti Rajčevića, v zameno pa mu ponujala 50 tisočakov. A oba poskusa nagovarjanja sta bila neuspešna.

Taktika obrambe, da je Anis Dulić delal za agenta Amirja Ružnića in bil zato v stiku z nogometaši, je kar hitro padla v vodo. »Oba sva iz Izole in v začetku leta 2012 je pristopil do mene in mi dejal, da bi rad delal zame. Videl sem, da ima finančne težave, zato sem mu dal priložnost. Urejal je internetno stran, sprejemal in odgovarjal na elektronsko pošto. A z igralci se ne o ponudbah ne o drugih stvareh ne pogovarja nihče drug kot jaz osebno,« je na sodišču dejal Amir Ružnić, ki ima pod svojimi perutmi polovico slovenske članske nogometne reprezentance. Zatem je Izolan, ki ima končano vsega osnovno šolo, nadaljeval: »Kar zadeva Rajčevića moram iskreno priznati, da se po prestopu v Maribor nisem več ukvarjal z njim, saj sem videl, da s fantom ne bom mogel več narediti biznisa.«

Za dobro vzdušje je Amir Ružnić poskrbel, ko je zapuščal sodno dvorano. Na vprašanje sodnice Tanje Rot, ali priglaša potne stroške iz Izole v štajersko prestolnico, je odmahnil z roko in dejal: »Ne, hvala.« Sodnica je bila sprva malo skeptična: »Torej delate v korist proračuna.« Nogometni agent pa: »Že dobrih deset let delam za slovenski proračun. Maksimalno sem čist.«

Rajčević ga je zavrnil

Zatem je na prostor za priče sramežljivo stopil Aleksander Rajčević. Veliko bolj sramežljivo kot še dan prej, ko je nosil mariborsko majico v polfinalnem obračunu z Olimpijo v Ljudskem vrtu. Vsem prisotnim v sodni dvorani je bilo jasno, da je osrednjemu branilcu mariborskega kluba nerodno prek obeh ušes.

»Anisa Dulića poznam že od mladosti. Prav on me je spoznal z Željkom Stokanićem. Enkrat smo se videli in samo pozdravili pred kavarno Kalvarija, zatem pa je prišlo to srečanje. Z Anisom sva sedela v kavarni Trust, ko mi je rekel, da naju zunaj na avtobusni postaji čaka Stokanić. Stopila sva do njega, stekel je pogovor, dolg kakšnih deset, morda 15 minut. Takrat me je Stokanić vprašal, ali bi sodeloval pri nameščanju rezultatov. Ponudil mi je 50.000 evrov nagrade, a ker sem to zavrnil, je pogovor stekel o drugih stvareh,« je razlagal Aleksander Rajčević. A to ni bila prva nemoralna ponudba. Pred povratno tekmo s Sevillo v Španiji je Anis Dulić svojemu prijatelju iz otroških let poslal SMS-sporočilo.

»Glede na vprašanje v sporočilu, ali je 'tisto še aktualno', sem sprva pomislil, da gre za prestop. Zato sem odgovoril, da bolj ne kot ja. Ko sem prejel še drugo sporočilo, v katerem je bil govor, da če sem zraven, če bo za tudi moj soigralec, sem vedel, da gre za nameščanje rezultata,« je s tihim glasom razlagal nogometaš. Na vprašanje zagovornika obtoženega Stokanića, odvetnika Viktorja Osima, ali je o poskusu podkupovanja obvestil klub, pa je Rajčević priznal: »Seveda bi moral. A ker je Anis moj prijatelj, tega nisem storil. Še pozneje na zaslišanju na policiji sem mislil, da bi lahko ta zgodba negativno vplivala na mojo igralsko kariero.«

Stokanić bi družbenokoristno delo

Odvetnik Viktor Osim je želel dokazati, da je bila ponudba le šala: »Ste videli denar, ki vam ga je ponujal?« Negativen odgovor je prinesel novo vprašanje: »Kakšen pa je bil dogovor? Kaj bi vi morali storiti?« Nogometaš je malo premišljeval, nato pa odvrnil: »Verjetno, da bi izgubili. Da bi jaz slabo igral.« Nato je nogometaš pojasnil, kakšna je bila reakcija Željka Stokanića, ko je zavrnil njegovo ponudbo: »Smejal se je.« Slednje je bilo dovolj, da je odvetnik vsaj nekoliko zamajal obtožnico in zahteval: »Priči Željko Filipović in Ines Juranović naj se zaslišita neposredno. Želim ju imeti tukaj, da ju bomo lahko po potrebi tudi soočili.«

Seveda je prekaljeni odvetniški maček v tem času že vedel, da sta tako nekdanji nogometaš Maribora Željko Filipović kot tudi Ines Juranović, dekle Željka Stokanića, odsotna. In bosta še nekaj časa. Juranovićeva se je sodišču opravičila z izgovorom, da je trenutno v ZDA in se v domovino vrača šele julija. Še dlje pa bi se pričanju na sodišču rad izogibal Željko Filipović. Nogometaš, ki si kruh služi pri belgijskem Mechelenu, je namreč navedel, da zaradi pogodbenih obveznosti nima časa vse do junija 2019.

Kako bo odločilo sodišče, bo znano konec junija, ko bo razpisana nova obravnava. »Ob primerni ponudbi tožilstva lahko zadevo zaključimo že danes,« je rokavico specializiranemu tožilstvu vrgel odvetnik Osim. Tožilka Bojana Podgorelec je odvrnila, da se lahko srečajo na pogajanjih, a zatem na hodniku dala jasno in glasno vedeti, da bodo pogajanja zelo trda. Pričakovanja Željka Stokanića so namreč, da bi jo iz te zgodbe odnesel s takšno kaznijo, da bi jo bilo mogoče odslužiti z družbenokoristnim delom.