BREŽICE – »Žal mi je za nesrečo. Po njej nisem več sedel za krmilo letala. In tudi priznam krivdo,« je na sodišču dejal Silvo Šitnik, ki je imel 6. avgusta 2013 pravzaprav veliko srečo v nesreči, da jo je s sopotnikom Romanom Kovačičem tik ob vasi Mihalovec pri Dobovi v občini Brežice odnesel, kot jo je, ko je njuno ultralahko letalo treščilo ob tla. Lahko bi bilo huje, morda celo tragično, se je pa sopotnik v nesreči huje poškodoval, zlomljeno je imel stegnenico in podlahtnico.
Zadel drevo
Tistega avgustovskega torka je bilo vroče kot hudič. Našo državo je zajel vročinski val, ki je trajal en teden. Na številnih meteoroloških postajah so bile izmerjene nove rekordne vrednosti temperature, na dan nesreče je bila najvišja dnevna temperatura zraka kar 37,1 stopinje Celzija!
Proti večeru, leteti je namreč najlepše ob sončnem zahodu, sta se takrat 40-letni pilot Silvo Šitnik, velik ljubitelj letalstva, ki je imel takrat približno pet let letalskih izkušenj in ustrezno licenco za letenje, ter njegov kolega Roman Kovačič odločila za polet s prijateljevim ultralahkim letalom, ki je bil sicer parkiran v hangarju na vzletišču v Mihalovcu. Vzletišče, ki takrat ni imelo veljavnega uporabnega dovoljenja, je majhno, zasebno, gre le za hangar in travnik.
Silvo in Roman nista bila dolgo v zraku, ko je pilot začutil, da ultralahko motorno letalo euprostar EV 97 češkega proizvajalca Evektor-Aerotechnik nima prave moči, zato ga je obrnil, a se ni mogel dvigniti. Poskušal je pristati, v tistem pa je s propelerjem zadel v vrh drevesa in strmoglavil.
letala, motorja in propelerja.
Letalo preobremenjeno
»Pilot je kršil določila zakona o letalstvu in pravilnik o ultralahkih letalnih napravah, saj je bilo letalo preobremenjeno,« je razloge za nesrečo in glavne očitke iz obtožnice strnila okrožna državna tožilka Mateja Roguljič. Proizvajalec je namreč določil, kolikšna je lahko največja skupna masa letala: prazno letalo tehta 285 kilogramov, skupaj z gorivom in posadko pa skupna masa ne sme preseči največjo vzletno maso 450 kilogramov. Proizvajalec letala je to pomembno omejitev, maksimalno dovoljeno vzletno maso, zapisal tudi v priročniku letala, v katerem piše: »Pozor – ne presegaj največje vzletne mase 450 kg!« K nesreči letala z dvema človekoma na krovu je svoje prispevalo tudi vreme oziroma vroč zrak, saj letalo v takšnih razmerah nima enakih zmogljivosti kot v običajnih. Na kraj nesreče so poleg reševalcev prišli policisti in glavni preiskovalec Službe za preiskovanje letalskih nesreč in incidentov, ogled so zaradi noči prekinili in ga nadaljevali naslednjega dne. »Po opravljeni analizi letalske nesreče so ugotovljena odstopanja od določenih navodil proizvajalca glede eksploatacije letala, motorja in propelerja,« je v končno poročilo o preiskavi nesreče zapisal glavni preiskovalec Toni Stojčevski. In opozoril na skupno maso letala. Letalo je torej težko 285 kilogramov, temu moramo dodati gorivo, njegova teža je bila ocenjena na 40 kilogramov, skupna teža posadke pa je bila 185 kilogramov. Iz tega sledi, da je bilo letalo med vzletom preobremenjeno za 60 kilogramov, kar je 13 odstotkov več od dovoljenega. Na nesrečo so vplivale tudi meteorološke razmere glede vrednosti temperature zraka, pilot pa za letenje v nestandardnih meteoroloških razmerah ni imel izkušenj. In sklepi glavnega preiskovalca? Neposredni vzrok za nesrečo je bila napaka pilota v planiranju in izvedbi manevra za pristajanje in v tehniki pilotiranja pri poskusu pristajanja in ponovnega vzleta, posredni vzrok pa neupoštevanje letalskih predpisov in navodil o eksploataciji letala.
Ostala prijatelja
Zaradi omenjene nesreče je moral pilot Silvo Šitnik, ki je tistega večera zadnjič sedel za krmilo letala, sesti še na zatožno klop sodišča. Obtožnica mu je namreč očitala kaznivo dejanje ogrožanja posebnih vrst javnega prometa, Šitnik pa od odgovornosti ni bežal, nasprotno. Krivdo je prevzel nase in sprejel tudi pogojno kazen osem mesecev zapora v preizkusni dobi enega leta, kolikor je predlagalo tožilstvo, sodnica pa mu je izrekla še z zakonom določeno stransko kazen, prepoved vožnje motornega vozila v zračnem prometu za šest mesecev. Silvo je na sodišče prišel s prijateljem Romanom Kovačičem. Nesreča njunega prijateljskega odnosa ni skrhala, prav nasprotno, Silvo je Romanu pomagal po nesreči, Roman pa je Silvu stal ob strani tudi zdaj, ko se je moral zagovarjati pred roko pravice. »Saj pristanek ni bil tako trd. Sem se pa takrat prvič in zadnjič peljal z letalom,« se je po izrečeni sodbi na hodniku brežiške sodne palače nasmehnil Kovačič.
