FOTO: Sestro bi lahko rešila varnostnik in detektor

KOPER – Sodni izvedenec za medicino bo ocenil posledice, ki jih ima Jelka Jerančič, medicinska sestra v piranskem zdravstvenem domu, zaradi brutalnega napada pred skoraj natanko letom dni. Za postavitev tega izvedenca se je odločila koprska delovna sodnica Martina Andrejašič Zazula na sojenju, na katerem Jerančičeva od delodajalca ZD Piran oziroma od zavarovalnice Adriatic, pri kateri je ta ustanova zavarovana, terja 70.000 evrov odškodnine.

Duševni bolnik, 29-letni Valter M., je 11. februarja 2016 blodil po zdravstvenem domu ter pleteničil, da išče zdravnika in svojo mater. Na oddelku za medicino dela, prometa in športa je naletel na medicinsko sestro in jo vprašal, ali je zdravnica, v tistem pa izvlekel nož ter jo kar 22-krat zabodel oziroma porezal po obrazu, nadlahteh, zapestjih in golenih. Ker je imela 50-letna žrtev napada najhuje poškodovano oko, so jo prepeljali na ljubljansko očesno kliniko.

Valterja M. so psihiatri razglasili za neprištevnega, sodniki pa so ga poslali v Maribor na oddelek za forenzično psihiatrijo. Jerančičeva je prek svojega odvetnika Francija Matoza vložila tožbo na koprskem delovnem sodišču. Trdi, da je bila v piranski ambulanti za zdravljenje odvisnosti že pred časom napadena ena od njenih sodelavk, zaradi česar so odgovorni na tem oddelku poostrili varnostne ukrepe ter namestili varnostne kamere in zvonce. Vendar samo na tem oddelku, zato po njenem vodstvo zdravstvenega doma vsem zaposlenim ni zagotovilo varnega delovnega okolja in ni sprejelo ustreznih varnostnih mehanizmov. V ZD pa trdijo, da je šlo za izreden dogodek, ki ga ni bilo mogoče preprečiti.

Na včerajšnjem nadaljevanju postopka je o svojih ugotovitvah govoril sodni izvedenec varnostne stroke Miran Pavlič. Po njegovem varnostni ukrepi, ki so veljali v Piranu, niso bistveno odstopali od tistih v drugih zdravstvenih zavodih. Eden od možnih ukrepov bi bilo varnostno usposabljanje uslužbencev, čeprav to v konkretnem primeru še ne pomeni, da bi Jerančičevi uspelo preprečiti napad, tudi če bi prepoznala tvegan položaj.

V zdravstvenih domovih izvedenec opaža več nasilja kot denimo na sodiščih, pa vendar ni varnostnih ukrepov, kakršni veljajo v sodnih palačah. Smiselna bi bila varnostna kontrola ob vhodu v zdravstveni dom, videonadzor pa ima po Pavličevem mnenju preventivno funkcijo, kar še ne pomeni, da bi njegova prisotnost v konkretnem primeru napadalca odvrnila od dejanja. Prav tako ni rečeno, da bi Valterja pravočasno ustavil varnostnik, saj ni nujno, da bi v njem prepoznal osebo, ki je neuravnovešena, bi pa vsaj bila pri odkrivanju orožja, v tem primeru noža, najboljša kombinacija varnostnika in detektorja kovin pri vhodu v objekt.