KRŠKO, ZVORNIK – Hrabro se je pognal v reko Drino z 20-metrskega mostu, poimenovanega po kralju Aleksandru Karađorđeviću. Prislužil si je bučen aplavz ter sodniško oceno 8,5. Za kratek čas se je slovenski tekmovalec Andrej Beuc še pokazal na površini reke in z roko nakazal, da potrebuje pomoč. Nato je izginil pod gladino. Sledili so žvižgi, nato pa šok med gledalci prireditve River Drina Cliff Diving v Zvorniku v Bosni in Hercegovini. Tekmovanje, ki so ga v Zvorniku priredili prvič po 25 letih, so prekinili.
Triintridesetletni voznik tovornjaka Andrej Beuc iz Krškega se je v Bosno odpravil po družinskem dopustu. Dan prej naj bi tekmoval tudi v Jajcu, a si je premislil iz varnostnih razlogov, ker naj bi bila voda pod tamkajšnjim mostom premalo globoka. Nedeljskega tekmovanja v Zvorniku pa se je udeležil brez pomislekov...
»To je katastrofa! Organizacija tekmovanja je bila na dnu! Kako sploh lahko dovolijo skakanje na takem mestu in pod takšnimi pogoji?!« se po nesreči razburjeno sprašuje Andrejeva sestra Zlatka, ki ve, kako rad ima Andrej adrenalinske dejavnosti. Njegovi znanci vseh njegovih talentov in aktivnosti niti ne morejo našteti: karateist, plesalec, zabavljač, glasbenik, padalec, jezdec, skakalec... In vse, kar počne, počne s strastjo, vedo povedati. Javnost ga je spoznala, ko je postal peti Slovenec v samostojni državi, ki se je pognal z legendarnega mostu v Mostarju v BiH. »Vedno sem imel rad višino, ni me bilo strah,« je lani povedal v enem izmed intervjujev. Kot poklicni tovornjakar je imel vzdevek za radijsko zvezo – izbral si je ime Muzkontar.
Sestro je velikokrat povabil na tekmovanja v skokih, ki se jih je redno udeleževal, a ga ni želela gledati. »Drejči, kaj ti je bilo tega treba?!« se sprašuje skrušena Zlatka.
Kot da bi slutil
V zvezi s tragedijo našega športnika smo se pogovarjali tudi z eno izmed sodnic na nedeljskem tekmovanju Vesno Jevtić. Šokirana nam je zatrjevala, da pravzaprav nihče ne ve, kaj se je zgodilo v globinah Drine, ugibanj pa ne manjka. Je z glavo zadel ob skalo? Ga je pogoltnil vrtinec? Mu je ob padcu razneslo pljuča? Vzrok bo jasen šele po obdukciji – ko in če bodo Andreja našli.
Iskanje je zahtevno, saj je reka motna, akcijo otežuje tudi močan tok.
Župan Zvornika Zoran Stevanović je po nesrečnem dogodku izjavil, da smo izgubili velikega športnika, ki ima za seboj več kot tisoč podobnih skokov. Iz vodstva Hidroelektrarne Zvornik so mu menda obljubili, da bodo kar se da zmanjšali tok reke, da bi Andreja našli in bi se od njega lahko dostojno poslovili. »To naj bi bilo veselo tekmovanje, a spektakel se je sprevrgel v tragedijo,« je dodal župan.
Jevtićeva, ki je bila tudi Andrejeva prijateljica, pravi, da možnosti, da bi Krčana našli živega, ni. »Še vedno ne morem doumeti. Včeraj smo se še skupaj vozili v avtu, se šalili, danes pa...« obmolkne in zahlipa. A o enem je prepričana – reševalne ekipe so se odzvale prepozno. »Dvakrat je še splaval na površje, pomignil je, da potrebuje pomoč. Ekipe so se odzvale prepozno!« trdi.
Andreja pozna kot vedno nasmejanega, pozitivnega in pripravljenega na vragolije. Ampak zadnje dni je bil nekam nervozen, pravi. Ne ve, zakaj, a ni bil tak kot po navadi. »Kot bi slutil...« zašepeta.
Tudi Jevtićeva se strinja, da je bil priljubljeni Drejči odvisen od adrenalinskih podvigov. »Tako si je želel, da bi se po skoku prebil v slovenske medije! Želel se je predstaviti kot zmagovalec in dokazati, da so Slovenci dobri skakalci. Le kdo bi si mislil, da bo pristal v medijih – na takšen način?!«
Čeprav Andreja še vedno niso našli, so se od njega po usodnem skoku že poslovili mnogi prijatelji, znanci in športni pajdaši. A tisti, ki so vsestranskemu fantu najbližji, zadnje besede še niso izrekli. »Če ga ne najdejo... sem izgubila najdražjega brata,« nam v solzah zaupa Zlatka, ki kljub črnim napovedim še ni povsem izgubila upanja. »Molim in prosim angele, da bi ga našli živega.«
| Zagotovo bo zgodba O nesrečnem Andreju Beucu smo v Slovenskih novicah poročali že lani, ko smo predstavili skoke z mostu in njegove tedanje izkušnje. Z njim smo ostali v stiku. Zadnjič smo se slišali v petek, 29. julija, ko nam je razkril načrte za nastop v Mostarju in Zvorniku. »Zagotovo bo kaj materiala, da naredimo še kakšno zgodbo,« je dejal, preden smo se poslovili. |
| Letel je mimo mene Na tekmovanje v Bosno sta se poleg Beuca odpravila še Aleš Karničnik iz Maribora in Jernej Klinar z Jesenic. Vidno pretreseni Klinar, ki ima dolgoletne izkušnje s skoki z velikih višin, je najprej s tresočim glasom dejal: »Moral bi skočiti za njim, naravnost dol z mostu, kjer sem čakal, da bom šel na odrivno platformo, bil sem na vrsti za skok po njegovem nastopu. Videl sem ga še, ko je z mostu stopal na konstrukcijo, na odrivno platformo. Odskočil je in letel mimo mene. Nisem ga videl, kako je padel vodo, sem pa opazil, da mu je telo malo neslo čez, kot pravimo skakalci.« Nato podoživi trenutke groze: »Prineslo ga je ven, potem se je začel utapljati. Spodaj na gladini sta bila dva čolna in dva kajaka, noter pa nesposobna ekipa reševalcev. Čista pizdarija na pogled, ko razmišljam za nazaj. Mi smo Andreja z mostu videli, šli smo pogledat, kaj se dogaja, ko se je med gladalci začelo vzklikanje, oni pa niso videli iz čolnov. Sam sem na glas vpil dol tistim v čolnih, kje je. Joj, zakaj se nisem pognal dol z mostu... Šest nas je bilo še zgoraj. Ampak saj naj bi bili to izurjeni reševalci, pripeljali so jih iz Beograda, pa se je potem videlo, da so popolni analfabeti. Lepo vas prosim, v rešilnem jopiču je hotel za Andrejem v globino. Voda je bila topla, čeprav motna, za vse je bilo dobro poskrbljeno, reševalci so bili pa ... Bolje, da ne uporabim besed! Ko je Andrej prišel iz vode, ni bilo nobenega blizu, ko se je že utapljal, so šele prišli do njega. Ko smo mi že z mostu vpili, kje je Andrej, si je potapljač šele nadeval masko in jeklenko, to bi moral imeti ves čas tekmovanja že na sebi, v sekundi bi moral biti v vodi. Pa še to: bili so odločno predaleč od kraja, kjer smo pristali v vodi.« Klinar za nekaj dolgih sekund obmolkne. Težko je. »Sorodniki Andreja so jezni name in na Karničnika, hočejo, da jim ga pripeljemo domov. V avtu imam še njegove dokumente in nahrbtnik. Dali so nam pokal zanj. Zakaj? Kaj naj z njim?« Boštjan Fon. |
