NOVO MESTO – »Odločil sem se, da ne bom pričal, saj se bojim, da se bom še sam znašel v kakšnem novem kazenskem postopku.« To je vse, kar je na novomeškem sodišču pred sodnikom Boštjanom Kovičem povedal Abedin Kotorri. Potem je v družbi pravosodnih policistov odšel v svoj drugi dom – v zapore na Dob, kjer bo sedel še nekaj let, štiri mesece tudi zato, ker je nekdanjemu direktorju Darsa Rajku Siročiču kot protiuslugo za avtocestne posle za dve leti in pol v uporabo izročil BMW X5.
Plačeval tudi gorivo
Zadnji stavek je zapisan v trdilni obliki, saj je Kotorri to priznal na predobravnavnem naroku in se s tožilstvom pogodil za nekajmesečno zaporno kazen, ki se je pripisala k skupini enotni kazni 8 let zapora, kolikor si je prislužil z nezakonitim poslovanjem, ko je reševal lastno gradbeno podjetje, a to je počel nekoliko mimo zakona. A že na predobravnavnem naroku je sledil paradoks, Kotorri je namreč priznal, da je Siročiču izročil avto kot nedovoljeno darilo oziroma kot nagrado za poplačilo za vse nasvete in usluge pri pomoči med Siročičevim mandatom pri pridobivanju podizvajalskih pogodb za izgradnjo avtocest, po prepričanju tožilstva je bilo teh poslov za vsaj 9,5 milijona evrov, Rajko Siročič pa tega ni priznal, zato se je zoper njega začelo sojenje. V treh razpravnih dneh se je zvrstilo že precej prič, a največ pričakovanj je bilo od pričanja Abedina Kotorrija. Ta se je, kot rečeno, po premisleku odločil za molk in s tem tožilstvu precej zvezal roke.
Rajko Siročič je v zagovoru sicer povedal, da v Darsu kot predsednik uprave ni imel možnosti vpliva na izbiro podizvajalcev, niti ni mogel dati soglasij. »Nobene možnosti vplivanja na izbiro podizvajalcev nisem imel. Po pravilih obligacijskega prava je izbor podizvajalcev prišel iz prevzemnega posla na javnem razpisu in je bil stvar dogovora med izvajalcem in posameznim podizvajalcem. Izvajalec je bil izbran na javnem razpisu, pri čemer je izbor izvajalcev za Dars vodila pooblaščena inženirska hiša. Abedin Kotorri je po meni neznanem ključu prišel do poslov SCT, Primorja in preostalih družb,« je zatrdil Siročič, ki je Kotorrijevega BMW X5 vozil od konca oktobra 2007 do začetka junija 2011, torej tri leta in pol, družba Kotorri pa je za ta avto plačala lizing v višini skoraj 44.000 evrov in 4500 evrov stroškov vzdrževanja. Kotorri je plačeval tudi gorivo, bilo ga je za najmanj 6600 evrov.
Ob službeni avto
Siročič je opisal prijateljski odnos s Kotorrijem; podjetniku albanskih korenin je pomagal pri vključevanju v našo družbo, mu dajal življenjske nasvete, ker je moral Kotorri živeti po pravilih svoje narodnostne skupnosti, povezala pa sta se tudi poslovno. Leta 2001 sta njegov oče in brat pri Siročiču delala neka gradbena dela, vse je bilo korektno plačano, se je pa Siročič ukvarjal tudi s projektiranjem in risanjem skic, tudi za Kotorrijeve druge projekte, po katerih je potem Kotorri gradil.
Ko je bil Siročič konec oktobra 2007 po sklepu vlade iz poslovnih razlogov razrešen s položaja predsednika uprave Darsa, je ostal tudi brez službenega avta, zato je takrat Kotorrija prosil za pomoč, da mu torej posodi avto za lastno uporabo. Lastništvo avtomobila so pod drobnogled vzeli kriminalisti, ker je Siročič s tem BMW, ki je bil pisan na družbo Kotori, naredil več cestnoprometnih prekrškov. In tako se je klopčič začel razpletati, vprašanje pa je, kakšen bo konec sodnega postopka. Dejstvo je, da je korupcijska kazniva dejanja, če je v tem primeru šlo za to, zelo težko preganjati in dokazovati, dogajajo se namreč brez prič, še težje pa je dokazovanje zaradi oddaljenosti, in to zna iti celo na mlin Siročiču, saj naj bi kaznivo dejanje nedovoljenega sprejemanja daril zastaralo že novembra letos, morda pa tudi ne, pravzaprav je to odvisno od pravnega tolmačenja, saj naj bi to dejanje trajalo od novembra 2007 do junija 2011.
Prvič ni bil kriv
Sicer pa to ni prvi kazenski postopek, v katerem se je znašel Siročič. Zaradi 4,5-milijonskega oškodovanja novomeške CGP je moral na zatožno klop sesti Darij Južna, ki mu je obtožnica očitala, da je kot član uprave CGP v sostorilstvu z Martinom Štubljarjem in Marjanom Pezdircem podpisal pogodbo o sodelovanju z zunanjim izvajalcem, liechtensteinskim podjetjem za svetovanje Confinvest, in s tem omogočil, da so si pridobili 4,5 milijona evrov protipravne premoženjske koristi v škodo CGP. Vsi trije so očitke iz obtožbe priznali in se s tožilstvom pogodili o višini kazni, v isti zadevi pa je bil obtožen tudi Siročič, ki je bil v spornem času član uprave CGP. Na predobravnavnem naroku očitkov iz obtožnice ni priznal, specializirano državno tožilstvo pa je po dokaznem postopku ocenilo, da pri Siročiču ni izkazan oziroma podan direktni naklep oškodovanja družbe, saj ni sodeloval pri spornih poslih.