KAMNIK – »Kar nekaj skokov in grabnov je bilo treba preplezati, da smo ga našli. Pogled ni bil prijeten. Pri prvi pomoči nas učijo, da medicinski laiki ponesrečenca lahko obravnavamo kot mrtvega samo, kadar so vidne poškodbe take, da niso združljive z življenjem. Žal tokrat niso bile,« je grozljiv prizor na Zeleniških špicah opisal Franc Miš, kamniški gorski reševalec, vodja intervencije. Podrobni opis intervencije so zapisali na spletni strani grs-kamnik.si.
Grozljive podrobnosti z Zeleniških špic
»Zazvoni telefon, na zaslonu se izpiše ReCo - Lj (center za obveščanje). Utrip se poviša. Vsi načrti, ki jih imam za popoldne bodo šli po vodi.
... v trenutku sem iz vsakodnevnega življenja postavljen v situacijo, ko sem odgovoren za ponesrečenca in reševalce.
»Center Ljubljana, imam čuden primer, dva poškodovana na Zeleniških špicah, vam vežem prijavitelja,« mi sporoči operater.
»Halo, na Srebrnem sedlu sem, na koncu Zeleniških, z očetom sva se ..., on je ..., jaz sem ..., potem je pa padel v graben. Je neodziven, hrope, tudi sam sem poškodovan ... kdaj pridete? Se mudi« mi pove prijavitelj.
»Ugotovim, da je situacija zelo resna. Kot običajno še enkrat povprašam o bistvenih podatkih: poškodbah, lokaciji, razmerah na terenu in naročim, naj pazi, da ne bo še sam kam padel, naj se zavaruje. Če dobim dvakrat iste, jim bolj zaupam, saj so kličoči vedno v šoku, zmedeni, prestrašeni in dokaj pogosto prvi podatki niso povsem zanesljivi,« je prvi stik z Janezom Slevcem ml. opisal Miš.
Čuden primer ...
Miš v nadaljevanju opisuje, da mu je bilo takoj jasno, da je primer zelo čuden. V trenutku je bil pripravljen na najhujše in vedel je, da bo vsaka sekunda odločilna. Potem ko je priskrbel zdravniško pomoč in helikopter, se je še enkrat slišal z Janezom, ta pa mu je še enkrat povedal, da je z očetom hudo. Še enkrat je opisal lokacijo in znova omenil prepir. »Pa menda ni prišlo do nesreče zaradi prepira, saj to potem ni več samo nesreč,a si mislim.« Glede na slišano so o dogodku še enkrat obvestili policijo.
Miš je opisal težke razmere, v katerih so izvajali intervencijo. »Upam, da ponesrečenca kmalu najdemo. Da bo živ. Če bo, kako bo prenesel transport ... Vreme. Verjetno nas čaka klasika. Ne bo mu lahko. Pa naši fantje. Čaka jih kalvarija. Sem kaj pomembnega pozabil, spregledal? To in še kup drugih misli ter vprašanj se mi mota po glavi, medtem pa je Janez, bil je lažje poškodovan, že v helikopterju. Preverim še, ali ga v Kamniku čaka služba nujne medicinske pomoči,« je zapisal Miš. Ko so ga našli pogled ni bil prijeten. »V hipu smo vsi mokri kot miši, sodra se odbija od premočenih skal, v grabnu dere hudournik. Izza Planjave se nam približuje grmenje. Tone mi sporoči, da je helikopterju uspelo policiste prepeljati v Repov kot. Kolege namaka dež in biča sodra na nasprotni strani Zeleniških, ki danes niso samo zelene. Dobro uro nas je zalivalo. Končno preneha. Že drugič ta dan grizemo kolena proti Srebrnemu sedlu. Na poti je polno črnih močeradov. Vsi so obrnjeni proti vrhu. Kako že pravijo: »Če gre močerad gor, bo deževalo.« Napoved za naslednje dni je slaba. Indijansko poletje se poslavlja. Na tej višini je jutri lahko zima.« Na sedlu so se gorski reševalci dobili s policisti. Čakal jih je ogled kraja nesreče in zbiranje dokazov. Miš se vprašuje, ali se to res dogaja v naših hribih.
Truplo so v dolino zaradi neugodnih vremenskih razmer spravili šele naslednji dan ...
