FOTO: Reševalec Jure zdrsnil kakih dvesto metrov, lahko je še poklical

RATEČE, JESENICE – Slovenija si še ni opomogla od najbolj črnega vikenda zadnjih časov v gorah, ki je bil usoden za kar tri planince, ko se je spet zgodilo. Kot bi se usoda hotela nekam čudno poigrati, se je ponesrečil eden najbolj izkušenih in aktivnih gorskih reševalcev – Jure Jeršin iz postaje GRS Rateče.

V soboto dvakrat reševal

Prav on je v soboto, očitno pretresen zaradi nesrečne usode osemnajstletnika Tineta Osolnika, pri reševanju katerega je sodeloval, na svojem profilu na facebooku in na portalu Gorske reševalne zveze Slovenije napisal osebno izpoved o – »žal še enem črnem dnevu v moji statistiki reševanj v Poncah, ko je še eno mlado življenje zapolnilo strani črne kronike, neizmerna žalost pa naša srca in srca svojcev«.

Prav on je v ponedeljek na istem portalu objavil opozorilo in poziv, naj se obiskovalci gora vendar podajajo tja opremljeni za zimske razmere, saj pogled iz doline ustvarja varljiv občutek kopnega visokogorja, zato se nekateri v hribe odpravijo slabo opremljeni.

Omahnil 200 metrov

A v torek dopoldne bi bile prav te skrajno nevarne razmere, na katere je opozarjal, skoraj usodne zanj. Požrtvovalen, kot je, si je ogledoval območje Jalovške škrbine, to je na vrhu znamenitega Jalovčevega ozebnika. Veliko gorskih reševalcev občasno to počne, o razmerah potem poročajo in obveščajo ljudi. Verjetno bi popoldne objavil naslednje opozorilo, če ga ne bi prehitela nesreča. Ob izjemno trdem ledu je zdrsnil in omahnil po ledenem pobočju okoli dvesto metrov nižje. Na srečo je še lahko poklical na pomoč in takoj so aktivirali helikopter, v katerem sta bila zdravnika letalca reševalca, dr. Eva Pogačar in dr. Peter Najdenov, ter reševalec letalec in načelnik postaje GRS Rateče Marko Kopavnik. Njegova ekipa, s katero je med vikendom reševal življenja, ga je hudo ranjenega oskrbela in ga odpeljala v jeseniško bolnišnico. Kot so takoj sporočili z gorske reševalne zveze, je bil pravilno opremljen, ob vzponu je uporabljal dereze za visokogorje in ledna cepina.

Čez pol leta bo zdrav!

Očitno so razmere v gorah res smrtonosne, če zdrsne tako izkušen alpinist, gorski reševalec. S tem se strinja predsednik GRZS Igor Potočnik, ki nam pove, da je na teh višinah nad 2000 metri en sam led in da je imel njihov Jure velikansko srečo v nesreči, da se je na pobočju, po katerem je drsel, nabralo nekaj napihanega snega in da se je v enem od zametov ustavil. »Če bi šel naprej dol, bi se verjetno tragično končalo,« je povedal. »Ob vsaki reševalni akciji nam je težko, a če se ponesreči eden naših, nam je še toliko težje. Zato želimo na vse načine pomagati Juretovi družini in včeraj sem bil pri njem na obisku. Jure je pri zavesti, se lepo odziva, imel pa je poškodovana gležnja in glavo. Kot je povedal njegov zdravnik, so mu gležnja že operirali, pred njim je še nekaj posegov, a trajnih posledic ne bo. Verjetno kakšnega pol leta ne bo mogel hoditi, a potem bo zagotovo tako hodil kot plezal! Res je imel srečo, vsi smo v tej hudi situaciji veseli zanj,« je z veliko olajšanja ob hudi nesreči povedal glavni slovenski gorski reševalec. In še potrdil, da je Jure Jeršin zagotovo eden od najbolj aktivnih, izkušenih in prizadevnih članov gorske reševalne službe.

Reševanje položeno v zibelko

Kot smo izvedeli, je Jure že od mladih nog predan goram, saj je iz domače hiše v Ratečah že kot otrok rad pogledoval proti okoliškim hribom nad Planico in Tamarjem. V njegovi vasici, kjer se vsi poznajo, je še posebno občudoval gorske reševalce, ki so se včasih zbrali sredi noči in odšli v akcijo. Zato lahko res rečemo, da mu je bila gorska reševalna služba položena v zibelko in da je postal alpinist, inštruktor za letalsko reševanje s helikopterjem in vodnik reševalnega psa. Zaradi svojega poslanstva je prikrajšan za številne trenutke skupaj z družino, z ženo in otroki, in tako je bilo tudi v soboto. Iz njegovega sobotnega zapisa z naslovom Delovna sobota izvemo, da se je končno na prost dan odpravil z družino v hribe, na Tromejo, in ko so ravno sestopali z mislimi na kosilo, ga je poklical pozivnik: »Zbor v garaži TAKOJ, iskalna akcija Ponca.« Tako kot je bilo tokrat konec družinske idile, je je bilo verjetno še velikokrat.

Po poklicu gasilec

Še posebno zato, ker njegov poklic ni kaj veliko drugačen in tudi med delovnim časom rešuje življenja. Je namreč poklicni gasilec pri GARS Jesenice. Ponaša se s činom starejšega poveljnika bataljona in je vodja prve izmene. Na delu je bil lani na silvestrovo, ko so gasilci vsem skupaj zaželeli srečno in zdravo 2016, ob tem pa zapisali, da so lahko silvestrovanja brezskrbna, saj je na dolžnosti izmena 1.

Kot je povedala Juretova žena Dominika, Jure in vsi njegovi družinski člani potrebujejo samo veliko miru, na njegovem družabnem profilu pa so se že začele vrstiti spodbudne misli, ki mu bodo vsaj malo v uteho med dolgim okrevanjem. Korenina, kot je Jure, ne pozebe kar tako, se glasi ena od njih.