BOVEC, MURSKA SOBOTA – V četrtek ob 19.56 so policiste OKC PU Nova Gorica obvestili o prejetem SOS-sporočilu manjšega letala pod Krasjim vrhom na Bovškem. V iskalno akcijo so bili nemudoma vključeni vse pristojne službe, GRS iz Bovca in Tolmina ter tamkajšnji gasilci, prav tako sta bila v iskanje vključena helikopterja vojske in policije. Po prvih ugotovitvah je manjše letalo piper 28 ob 17.35 poletelo z bovškega letališča proti Brniku. Reševalci so njegove razbitine našli na območju Mrzle doline pod Krasjim vrhom.
Razbitino našli po signalu
»Po prvih informacijah, ki smo jih pridobili od centra za obveščanje, smo se odločili, da na terenu sestavimo dve skupini po sedem. Ena se je odpravila proti Slateniku, druga proti Čezsoči. Hkrati so iz smeri Drežnice na teren odšli gorski reševalci s postaje GRS Tolmin. Pod Slatenikom smo se združili, nato pa je nad nami naletel policijski helikopter in nekaj časa smo aktivnosti na terenu prekinili, da ne bi motili dela posadke helikopterja, ki je uporabljala termokamero. Skupina treh reševalcev je naknadno izvedla še pregled območja, ki so ga nakazovale koordinate signala, ki ga je oddajalo pogrešano letalo, in našla razbitine,« je nočno dogajanje povzemal namestnik načelnika postaje GRS Bovec Dragan Markovič.
Vodja akcije in načelnik postaje GRS Bovec Tine Cuder je nekaj pred eno ponoči s težko pristopnega terena v dolino sporočil, da so našli letalo piper 28, vendar žal niti pilotu niti potnikoma v letalu ne morejo več pomagati.
»Imeli smo asistenco iz zraka, saj sta nad nami letela helikopterja Slovenske vojske in policije, fantje so v težkih nočnih razmerah opravili izjemno nalogo in nam precej pomagali. Pozneje je za nami na teren prišla še policija, ki je zavarovala kraj padca letala, vse druge aktivnosti pa smo prestavili na jutranje ure,« je še dodal Markovič.
Čeprav se je odvijala akcija reševanja posledic tragične nesreče letala, ki je poletelo z bovškega letališča, pa to ni bilo zaprto. Iz vrst posadke, ki je morala posredovati v akciji, je bilo slišati, da bi bilo umno, če bi letališče zaradi naletov vojaškega helikopterja zaprli, a se je promet na letališču odvijal, ob tem tudi skoki padalcev. Ko je vodja letališča Dean Kavčič prihitel do posadke helikopterja in jih opozoril, da letališče deluje, smo ga povprašali, zakaj zaradi reševalne akcije ni zaprto, pa nam je kratko odvrnil: »Dajte no se hecat.« |
V nevihti klic na pomoč
Zjutraj, že zarana, se je ob gasilskem domu v Bovcu ob letališču zbrala gasilska skupina, namenjena posredovanju v visokogorju, vodil jo je Miro Bozja.
Počakali so vojaški helikopter, ki je v bližino kraja, kjer je strmoglavilo letalo, najprej po vitlu spustilo posadko gorskih reševalcev iz Bovca, nato so spustila opremo in prepeljali še gasilce in profesionalnega gozdarja.
»Kraj padca letala je nevarno še zaradi tega, ker je v letalu verjetno poln rezervoar letalskega goriva in obstaja možnost vžiga. Zato smo s seboj morali vzeti primerno število gasilnih aparatov in druge opreme za gašenje,« smo slišali iz vrst gasilcev, ki so nato odleteli na predel Mrzle doline pod Krasjim vrhom.
Med prisotnimi v Aeroport baru na bovškem letališču smo slišali nekaj teorij za vzrok tragične nesreče. Poznavalci letenja v teh koncih so menili, da je mladi pilot po vzletu z bovškega letališča hotel najti prehod med nevihto, ki se je že zgrnila nad Bovško in Tolminsko.
Ob iskanju žepa za prelet na gorenjsko stran bi lahko spregledal pomemben podatek o višini leta, hkrati je bila zmanjšana vidljivost.
Nekdo v baru je dejal: »Pilot je poslal klic na pomoč, torej lahko sklepamo, da se je poleg vsega tega pripetila še kakšna tehnična težava na letalu, ki je pripeljala do tega, da je plovilo padlo na tla. Vendar bo treba počakati na izsledke preiskovalcev. Predvsem je pomembno izvedeti, kako je potekala komunikacija med pilotom in zemeljsko kontrolo leta ali letališčem, od koder je vzletelo.« Po nekaterih podatkih naj bi fantje izbrali napačno linijo ter tudi višino.
Izkušen pilot, sposojeno letalo
Strmoglavljenja ni preživel nihče, vsi trije pa so bili Prekmurci. Po naših neuradnih, a zanesljivih podatkih je pilotiral 31-letni Goran Trajbarič iz Filovcev, sopotnika pa sta bila njegov vrstnik Gregor Šömen, prav tako iz Filovcev (oba naj bi živela v Murski Soboti), in Denis Kalamar iz Murske Sobote, ki je prav v četrtek praznoval 33. rojstni dan.
Tokratni polet z letalom naj bi bilo darilo za rojstni dan 33-letnika. Pilot Trajbarič, ki je bil učitelj na srednji tehnični in poklicni šoli v Murski Soboti, je bil tudi inštruktor športnega motornega letenja s profesionalno licenco in je kot član Aerokluba Murska Sobota za klub opravljal panoramske polete. Za usodni polet s prijateljema je letalo najel na Brniku.
Predsednik Aerokluba Murska Sobota, ki šteje okoli 20 motornih pilotov, Aleš Matuš nam je povedal:
»Goran je bil pri nas vse od svoje zgodnje mladosti, bil je učitelj letenja s poklicno licenco. Učil je veliko pilotov, preletel je veliko kilometrov in imel ogromno izkušenj.«
Letalo piper 28 si je izposodil pri domžalski družbi Propilot. To nam je potrdil njen lastnik Primož Lajevec, ki nesrečo opisuje kot veliko tragedijo. Strinja se, da je bil Trajbarič zelo izkušen pilot, kar med drugim dokazuje dejstvo, da je bil inštruktor letenja pri letalski šoli Adrie Airways.
Manjše letalo piper 28 je tako usodnega četrtka posodil prijatelju, ki je popoldne skupaj s prijateljema poletel z Brnika proti Bovcu. »Vprašal nas je, ali imamo kakšno letalo prosto, in ker tistega dneva nismo imeli šolskih letov, smo mu ga posodili,« je povedal sogovornik in dodal, da so šli trije najemniki letala na soteskanje, ki pa se je malo zavleklo. Kaj bi lahko šlo narobe, da se je zgodila takšna tragedija, Lajevec ne želi ugibati, saj, kot pravi, bo vse to pokazala natančna preiskava. Domneva, da bi lahko bilo krivo vreme, manj pa denimo prenizko letenje, kot predvidevajo nekateri.
Letalo so imeli v podjetju že vse od leta 2008 in od takrat je po besedah sogovornika nesrečni Trajbarič večkrat letel z njim. »Res je bil dober pilot. Definitivno je to velika izguba za letalstvo,« pa nam je povedal Miha Repovž iz istega podjetja. Tudi ta o vzrokih za nesrečo ni želel ugibati. Glede na takratne vremenske razmere ocenjuje, da je bilo vreme neugodno za letenje. Je pa ob vsem tem zatrdil, da je imel Trajbarič vsa potrebna dovoljenja za letenje z omenjenim letalom in da je bilo to tehnično brezhibno, redno vzdrževano in zavarovano v skladu z letalskimi predpisi.
