FOTO: Požigalcu bi najraje odsekal vse prste

OTIŠKI VRH – »Kaj takega se pri nas še ni zgodilo,« zmigajoč z glavo sobotni požar dveh tovornjakov na parkirišču pred znano gostilno Begant v Otiškem Vrhu komentirajo krajani. Še sami namreč ne morejo verjeti, da se je vse dogajalo le nekaj korakov od glavne prometne ceste, ki Dravograd povezuje s Slovenj Gradcem in na kateri niti v večernih urah prometa ne manjka. Za zdaj še neznani storilec ali storilci so si takratnega večera, natančneje nekaj pred pol deseto uro, za tarčo vzeli dva tam na tesno skupaj parkirana tovornjaka, ki sta last otiške samostojne podjetnice Urške Uršnik. Pri tem nikakor ni šlo za majhna tovornjaka, ampak za dva velika vlačilca znamke Man, ki sta bila natovornjena z lesnimi sekanci iz bližnje tovarne ivernih plošč in tako pripravljena na vožnjo proti Avstriji, kamor je bil namenjen tovor.

Vse skupaj se je moralo dogajati nekaj pred pol deseto uro zvečer, saj so bili gasilci PGD Dravograd in Šentjanž ter gasilci KGZ Ravne na Koroškem o ognjenih zubljih obveščeni ob 21.28. Policisti in kriminalisti so kraj zasedli v nedeljo dopoldne in sprva je preiskava potekala v smeri požiga in samovžiga. Včeraj pa so nam na PU Celje že odgovorili, da preiskava že poteka v smeri požiga, kaj več pa niso mogli povedati. Tako tudi še ni znano, ali je za vsem skupaj stal en, dva ali več posameznikov. Po naših neuradnih podatkih naj bi policiste do sklepa, da je šlo za požig, pripeljal predvsem podrobnejši pregled rezervoarja tovornjaka, saj naj bi se prav tam začel požar.

Storilce je lahko sram

Medtem ko je pred policisti in kriminalisti kar precej težka naloga glede odkritja storilca, se domačini že sprašujejo, le kdo bi to lahko bil. »Pravi čudeži se dogajajo,« je tako v šali dogodek komentiral krajan, ki je tako hotel povedati, da se samovžig zagotovo ni mogel zgoditi. Prav vse, s katerimi smo se tam včeraj pogovarjali, je presenetilo prav to, da je bila tarča neznancev podjetje Urške Uršnik. Iz njihovih ust tako nismo slišali niti ene žal besede na račun njenega podjetja, še manj pa komentarjev, da bi lahko v ozadju šlo za kakšno maščevanje oziroma poravnavanje starih še neporavnanih računov. »Vsi so zelo pridni in delavni, tudi oba sinova. Dobesedno iz nič so vse skupaj ustvarili. Če je kdo res namerno to naredil, bo tudi nas to zelo prizadelo,« nam je povedal Marijan Lipuš, lastnik Žar postaje Lipuš. Sam tako kar ni in ni mogel prehvaliti Uršnikovih, saj domačinom brez kakršnih koli težav vedno priskočijo na pomoč. »Živijo za ta kraj. Pomagajo prav vsakomur, ki se znajde v težavah,« poskuša opisati njihovo dobrosrčnost in doda, da so mu pozimi pomagali odkidati sneg pred njegovo »žar postajo«. Na vprašanje, ali bi bilo mogoče, da bi bili v ozadju kakšni neporavnani računi, Lipuš odgovarja: »Njim težko sploh kdo grozi.« Tako je prepričan, da je šlo za »fovšijo«, pa čeprav je vse, kar so ustvarili, le sad njihovih pridnih rok. »Upam, da bodo našli te ljudi in da tako človek ne bi taval v temi. Da takim delovnim ljudem naredijo kaj takega, jih je lahko sram. Treba bi jim bilo prste posekati,« je še odločen sogovornik.

Prejeli niso nobene grožnje

Tega, kdo bi jim lahko škodil, si še včeraj, tri dni po dogodku, ni znala predstavljati niti Uršnikova. Zmotili smo jo v njeni prodajalni, kjer je mogoče najti vse od izdelkov za izdelavo kolin, nožev pa tudi kemično čistilnico. Dela jim tako ne zmanjka. Povedala nam je, da se ji po 25 letih dela kot samostojna podjetnica še ni zgodilo, da bi jim kdo želel tako škodovati. Dogodek jo je še toliko bolj začudil, saj niso predtem dobili niti enega opozorila ali česa podobnega, na podlagi česar bi lahko predvidevali takšno uničenje njihovega premoženja. »Nobene grožnje nismo prejeli, nič. Nismo imeli občutka, da bi se kaj takega lahko zgodilo,« nam pojasni in nadaljuje, da so imeli vsa ta leta občutek, da »stvari funkcionirajo«. Povedala nam je še, da imajo v podjetju tri tovornjake in da so z lastnikom gostilne Begant dogovorjeni, da jih lahko tam parkirajo, ko so naloženi. Tretjega so imeli na srečo tistega večera parkiranega nekje drugje, saj bi jim drugače lahko pogorel tudi ta. Zavarovanje so imeli sklenjeno le za eno uničeno tovorno vozilo, za drugo pa ne, tako da si od zavarovalnice težko obetajo kakšne velike vsote denarja.

Ker sta bila v požaru uničena oba tovornjaka, posledično že trpi njihov posel, saj za tako veliko količino tovora čez noč težko najdejo tako veliko nadomestno vozilo. »Saj veste, kako je. Pogodbo imaš, dostaviti pa ne moreš,« nam na kratko pojasni in doda, da upa, da bodo policisti s pomočjo forenzikov na koncu le našli požigalce, saj bi tako končno vedeli, kdo je stal za vsem skupaj. Uršnikova še pravi, da na tovornjakih ni nikjer pisalo, da sta njihova.

Bi se lahko zgodilo, da so ju požigalci izbrali povsem naključno? Naši prej omenjeni sogovorniki temu ne verjamejo. »Dobro se ve, od koga so ti tovornjaki,« so nam odgovorili. Slišati je bilo tudi nekatere druge teorije, kot denimo, da v ozadju stoji konkurenca, ki si po nedavnem uničujočem žledu želi doseči čim nižje cene prevoza lesa oziroma sekancev.