FOTO: Požar pri slavnem vinarju: Če bi bil kdo zgoraj, 
se najbrž ne bi rešil

LJUBLJANA, BIZELJSKO – Natanko 9 minut do 12. ure je v Stari vasi na Bizeljskem v turistično-gospodarskem poslopju Isteničevih nenadoma zagorelo, in sicer se je pod nadstreškom vžgal traktor. 
»Ogenj je v trenutku pljusnil po stavbi in se bliskovito razširil na gornje nadstropje, vnela se je streha,« je pripovedoval vidno prizadet kletar Jože Horvatič, ki je skupaj z zaposlenimi stekel proti ognju. A zubljev ni bilo mogoče več ustaviti. V mrzlem in suhem zraku dobijo še večji zagon, iz hiše Isteničevih z osmimi apartmaji v gornjem nadstropju se je še drugi dan kadilo. 
Kot nam je povedal vodja intervencije Herman Premelč iz PGD Bizeljsko, je šlo za zelo zahteven požar, saj je zaradi cisterne nafte in plinskih jeklenk v stavbi obstajala nevarnost eksplozije: »Ko smo prišli na požarišče, je bil ogenj že v strehi po celotni dolžini, se pravi že razvit, in takoj smo začeli polivati tri velike plinske jeklenke in cisterno z nafto.« Tudi zato so na pomoč poklicali poklicno gasilsko brigado iz Krškega.

Nimajo niti lopate

Kot je povedal Premelč, so na požarišče sredi dneva hiteli gasilci sedmih okoliških prostovoljnih gasilskih društev: PGD Brežice, Bizeljsko, Stara vas, Pišece, Kapele, Župelevec in Dečna sela. Kar 48 prostovoljnih gasilcev, fantov, vajenih požarov in poplav, je pod sireno hitelo v napad z desetimi gasilskimi vozili. Nekaj minut za njimi je na kraj dogodka prispelo še sedem gasilcev poklicne brigade s petimi vozili. »Požar smo obvladali v dobri uri, ukrotili pa šele ob 14.15. Vso noč smo imeli požarno stražo in včeraj zjutraj smo prišli s cisterno in še enkrat poškropili požarišče.«

Zgornje nadstropje z osmimi apartmaji in konferenčno sobo je popolnoma uničeno. »Zdaj čakamo le še na preiskavo in odgovor strokovnjakov, ali bomo lahko ohranili spodnji del,« nam je povedal pretreseni 53-letni Miha Istenič, direktor podjetja Istenič, d. o. o.

Gasilci so nam potrdili, da bo analiza pokazala, ali se je betonska plošča stavbe pregrela ali ne. Če je bila dolgo izpostavljena visokim temperaturam, bodo stavbo težko obnovili.

Kletar Horvatič je povedal, da so ostali tako rekoč brez lopate in motike: »Zgorelo je vse orodje, ki smo ga imeli shranjenega v spodnjih prostorih. Uničena je toplotna črpalka in vsa hladilna tehnika. Zunaj je stal traktor, a ga nismo mogli rešiti, saj se je ogenj v trenutku tako razširil, da nismo mogli zraven niti mi delavci niti gasilci.« Zublji so švigali in segrevali cisterno s 3500 litri kurilnega olja.

Miha Istenič je ocenil: »Takole na oko nam je požar povzročil za od 300.000 do milijon evrov škode. Odvisno od tega, koliko so prizadete betonska plošča stavbe in stene.«

No, je bilo pa pri požaru vendarle nekaj malega sreče: »Če bi kdo spal ali bival v katerem od zgornjih apartmajev, se verjetno ne bi mogel rešiti, tako hitro je ogenj zajel streho,« je še povedal kletar Jože.

Kitajci odpovedali penino zaradi štrajka

Zgodbo s penečimi se vini je začel že Mihov oče, zdaj 76-letni agronom in enolog mag. Janez Istenič, ki je že leta 1968, prav na rojstni dan hčere Barbare, zvaril svoje prvo peneče se vino in ga poimenoval barbara. Penina barbara z velikim B na etiketi steklenice obstaja še danes. A v skoraj petdesetih letih proizvodnje penečih se vin so ustvarili 13 penin, najbolj znane so prestige extra brut in penina istenič N.1. in desiree.

Kot nam je zaupal Miha, zdaj s klasično metodo pridelajo 150.000 steklenic penečega se vina na leto. »Okoli 70 odstotkov steklenic prodamo v Sloveniji, preostalih 30 na tuje.« Največ na Kitajsko in Japonsko, ki je zahteven trg, in seveda v sosednjo Hrvaško, ki je v neposredni bližini.

Pri prodaji na azijske trge, predvsem Japonsko, dosežejo dobro ceno: »Naša cena se vrti od 12 do 25 evrov za steklenico, kar je solidno.« Janez Istenič je bil v Sloveniji prvi zasebni vinar, ki je poskusil s penino, danes je družina največja proizvajalka po številu steklenic v okviru klasične metode.

A Miha priznava, da niso povsem prepričani glede širitve in nadaljnjih vlaganj. »V Sloveniji je danes okoli 200 vinarjev, ki se ukvarjajo s peninami.« A tudi k sosedom je težko prodajati: »Zlasti Avstrijci ščitijo svoje vinarje. K njim prodamo 4000 steklenic, kar je velik uspeh. Zakaj? Avstrijci od vsega popitega vina uvozijo le 15 odstotkov, in tu notri smo se poleg Francozov, Italijanov in Špancev našli mi.«

A ko ti že uspe denimo na Kitajskem prodati nekaj tisoč steklenic, se zaradi razmer v Sloveniji izjalovi. »V Luki Koper smo imeli kontejner penine za Kitajsko. V Luki so štrajkali in Kitajci so nadaljnje sodelovanje takoj odpovedali.«