CELOVEC, LJUBLJANA – Avstrijci od danes po strožjem zakonu preganjajo preprodajalce mamil – predvsem tiste na majhno, ki neposredno oskrbujejo odjemalce in odvisnike. »Do dve leti zapora naj se kaznuje tisti, ki v javnosti – torej na javnem prevozu, javnih površinah, javnih stavbah ali drugih splošno dostopnih krajih – ponuja, prepušča ali nabavi prepovedane droge,« je glavno spremembo zakona o drogah pojasnil polkovnik Gottlieb Türk, vodja sektorja kriminalistične policije zvezne dežele Koroška.
Dvig kazni so v njihovem tisku pospremili z obrazložitvijo, da avstrijski preprodajalci svoja mamila uvažajo iz Slovenije, nekateri so to počeli dlje. Tak je primer 24-letnega avstrijskega preprodajalca iz Beljaka, ki so ga pred dobrima dvema mesecema pričakali kar na celovški avtobusni postaji, kamor se je pripeljal z redno avtobusno zvezo iz Ljubljane. Zasegli so mu 55 gramov heroina, ki ga je nabavil nekje v Ljubljani, v zadnjih dveh letih pa naj bi tako prek (neobstoječe) meje prepeljal okoli dva kilograma heroina, ki ga je nato med drugim preprodajal v Beljaku in Celovcu. Türk pravi: »V glavnem tihotapijo heroin, manj pa kokain, amfetamine ter kanabis.«
Da k nam ne hodijo zgolj avstrijski turisti, ampak tudi kupci mamil, je že dolgo znano naši policiji: »Glede na geografski položaj Slovenije in cene prepovedanih drog na ilegalnem trgu (te so na slovenskem ilegalnem trgu bistveno nižje kot v Avstriji) je razumljivo, da se avstrijski preprodajalci prepovedanih drog povezujejo s slovenskimi kriminalnimi združbami. Enak fenomen nam je poznan ob italijanski meji,« potrjuje Drago Menegalija z Generalne policijske uprave. Cene indijske konoplje in drugih ilegalnih izdelkov iz marihuane so pri nas – po podatkih z maloprodajnega trga – tudi za tretjino nižje kot na avstrijskem Koroškem.
Zaradi mamil ljudje umirajo – pri heroinu predvsem odvisniki zaradi prevelikih odmerkov. Na Koroškem je bilo letos šest smrti zaradi heroina; prvi letos je bil (ironično!) neki avstrijski vojak, ki mu je zastalo srce, primer pa je zbudil val zgražanja. Toda Ernst Nagelschmied, vodja svetovalnice za pomoč odvisnikom Viva, pravi, da je najverjetneje umrlo več ljudi, a za uradne statistike šteje zgolj neposredna povezava med mamilom in smrtjo: »Pred približno poldrugim letom je bilo v prodaji veliko kokaina, zdaj je veliko heroina, zato so cene slednjega padle – kot vedno, ko se na trgu pojavi presežek.« Navkljub veliki ponudbi pa heroin ne preneha prihajati; v sredo so, na primer, sredi Dunaja ujeli nigerijskega kurirja, ki je s sto grami heroina hotel na izlet v Celovec – in ujeli so ga, še preden je sedel na avtobus!
Nasploh se zdi, da so tujci z mamili za Avstrijce velika težava, še posebno na Dunaju, kjer ponudba cveti na postajah podzemne železnice: tam prevladujejo nigerijski preprodajalci, ki se včasih z noži zapletejo v masovne spopade s Turki ali drugimi manjšinami. Alžirskega preprodajalca so konec aprila v spopadih dveh preprodajalskih skupin (Mostapha proti Islem) zabodli s samurajskim mečem katano. V prvih štirih mesecih se je število ovadb, povezanih z mamili, v primerjavi z lani povečalo za desetino. Avstrijci imajo vsega tega dovolj, pri preprečevanju preprodajalcev pa imajo hvaležnega partnerja v naši policiji.
Kontrabant
se nadaljuje
Gottlieb Türk pravi, da je sodelovanje s slovensko policijo nasploh dobro, »toda tudi pri boju proti mamilom je izjemno. Policijsko sodelovanje med koroškimi in slovenskimi policisti je že dolgo standard, ki spada k vsakodnevnemu policijskemu delu.« Menegalija pojasnjuje, da z avstrijskimi kolegi izvedejo v povprečju okoli štiri skupne kriminalistične preiskave: »Z avstrijskimi kolegi prav tako sodelujemo pri večjih mednarodnih kriminalističnih preiskavah v tem delu Evrope.« V lanskem velikem primeru so operativno sodelovanje uresničili prek EU-projekta Western Balkan Organised Crime, ki ga je vodila Avstrija, Slovenija pa je bila (z Madžarsko) partnerica tega projekta od leta 2013: »Znotraj tega mednarodnega projekta je slovenska kriminalistična policija sodelovala v osmih skupnih preiskavah, v njih je bilo samo v Sloveniji zaseženih prek kilogram heroina, 8,5 kg kokaina in 16,6 kg konoplje.« Mednarodno so številke v isti akciji še višje: 1100 kg heroina, 165 kg kokaina ter tona konoplje. A vsega, kar ponuja nezakoniti trg, jim nikoli ne uspe zapleniti.
Nagelschmied pa meni, da dvig kazni ne pomeni nujno uspeha: »Vsem je jasno, da so meje odprte in da obstaja možnost, da se kaj organizira. Če vozijo majhne količine, se ne zgodi nič, tudi če se 10-krat peljejo sem ter tja, to ne pomeni velike razdalje,« pojasnjuje. Tako se kontrabant čez severno mejo nadaljuje, višjim kaznim navkljub.