FOTO: Po Bucovem umoru peš zbežali v Črnomelj

ČRNOMELJ, NOVO MESTO – »Tega moj sin ni naredil. Tam, v romskem naselju Šmihel, dobro vedo, kdo je to naredil,« je o Sandrijelu prepričan njegov oče Sandi Brezar. »Od kod mu bo denar za pištolo? Mi smo revni, komaj preživimo čez mesec. Ne vem, zakaj nanj letijo obtožbe,« se še sprašuje oče samohranilec, ki je po streljanju prejšnji petek zvečer zaradi strahu pred maščevanjem z otrokoma peš zbežal v Belo krajino. »Oni so hoteli, da bi sami živeli v vasi, da bi v njej lahko sami zavladali,« še razočarano pove Sandi, ki je v manj kot 48 urah po streljanju ostal tudi brez doma oziroma bivalnega kontejnerja z nadstreškom. Tega je namreč do tal uničil požar, ki pa naj bi bil podtaknjen.

Ves čas je imel v mislih družino Zupančič, ki naj bi po njegovem prepričanju in tudi po prepričanju družine Šabić zakuhala vse skupaj. Podrobneje o tem, kaj natančno se je v petek zvečer dogajalo v vasi, nam je razložila Sandrijelova žena Saša Šabić. Po njenih trditvah se umor 39-letnega Rudija Pirca - Buca v romskem naselju ni zgodil tako, kot so nam le nekaj ur po dogodku razlagali tam. Toda tudi ko prisluhnemo drugi strani, ostaja dejstvo, da policisti obravnavajo le enega osumljenca – Sandrijela.

»Morilec je med njimi v naselju,« vztraja Sanja Rozman Šabić, ki je še pred letom in pol živela v hiši, na dvorišču katere je v petek obležal Buco. »Ni res, kar so izjavili, da je moja mama Rajka udarila Bucka s steklenico po glavi. To ni res. Njo so tudi tepli, nakar je padla na tla. V hišo pa jo je nato nesla Senja (Sanjina sestra, op. a.).«

»Ti, šiptar, ki te 
ne moremo gledati!«

Sandrijelova žena podrobneje predstavi, kako se je vse skupaj začelo: »Povabljeni smo bili na fešto ob praznovanju krsta otroka. Tam smo plesali in se zabavali.« Nadaljuje, da je nato prišel Dimitrij Zupančič, ki je Jasmina (Senjin fant, op. a.) »dvakrat udaril v prsi«. Sašina družba naj bi zaradi strahu, da se ne bi tudi njim zgodilo kaj podobnega, čez nekaj minut zapustila prizorišče in se začela vračati domov, ko je do nje stopil Dimitrij in ji dejal, da jo je že takrat hotel pretepsti, »in mi v oči špricnil solzivec«. »Tam je začel tepsti Sandrijela,« se spominja in doda, da sta zraven stala tudi Buco in Dimitrijev oče. Nato pa da je Rudi rekel Sandrijelu: »Ti, šiptar, ki te ne moremo gledati!« In ga »s šakami po glavi«. »Z ene strani ga je tepel Dimitrij, z druge pa Buco,« trdi Saša in nadaljuje, da je nato šel Dimitrij, ki je čez ramena nosil torbico, nazaj, nakar je Sandrijelu zakričala: »Pazi, pištolo ima!« »Potem pa se je začelo streljanje.« Sprva so, tudi Bucova žena Jelica, mislili, da je bil ustreljen Sandrijel. »Ona je videla, da je imel Dimitrij pištolo v torbici in da jo je ven vzel,« še pravi družina Šabić, ki dodaja, da je streljal tudi Dimitrijev oče.

Spomnimo, da je zgodba iz ust Zupančičevih precej drugačna. Dimitrij nam je pojasnjeval, da sta se le nekaj minut pred napadom začela najprej vanj zaletavati Sandrijel in Jasmin in da mu je nekako uspelo zbežati na varno v bližino hiše. Nato je zagledal Primoža, sina pokojnega Buca, ki mu je rekel, da je ustreljen. Zaslišali pa so tudi strel, ki je bil usoden za Buca. »Jaz in drugi smo mislili, da so mi ubili sina. Potem mi je Jelica rekla, da to ni moj sin, ampak Buco,« je pripovedovala Dimitrijeva mama Vesna. Dimitrij pa je dodal, da so policisti, zaradi laži, da je on streljal, na policijsko postajo najprej odpeljali njega, nato, ko je resnica prišla na dan, pa so ga izpustili.

Spor zaradi delavnice

Da se tako Brezarjevi kot Šabićevi ne razumejo prav dobro z Zupančičevimi, smo sicer ob našem zadnjem obisku romskega naselja večkrat slišali od domačinov. Tako nam je celo Dimitrij pokazal posnetek, s katerega naj bi bilo razvidno, da jim je Sandrijel grozil s pištolo. Tako Brezarjevi kot Šabićevi pa očitke zavračajo. V primerjavi z Zupančičevimi so bili precej bolj natančni, zakaj je ena družina z drugima tako v sporu. Po eni strani morda zaradi njihovega ljubosumja, ker je Sandi od občine pred enim letom dobil bivalni kontejner, po drugi strani pa zaradi delavnice (ta stoji zraven Brezarjeve hiše). Ja, zares nič drugega kot delavnica, ki jo lahko, kot pravijo Šabićevi, uporabljajo prav vsi prebivalci naselja. Problem je bil namreč v tem, da so se tam velikokrat igrali otroci, pa ne samo Šabićevi in Brezarjevi, ampak tudi drugi. Dimitrija pa naj bi najbolj razjezili prav otroci teh dveh družin. Kot pravi Saša, je enkrat celo napadel njenega sina. »Z Dimitrijeve strani so bile vedno grožnje,« trdijo Šabićevi in dodajajo, da so morali večkrat poslušati, da jih bo enkrat ubil in da ima pištolo. »Mi smo od 1975. živeli tam. Zupančičevi so se zmeraj držali bolj zase in si želeli, da bi bila tam samo njihova familija,« razloži Sanjin oče Milan Šabić ter nadaljuje: »Mi se nismo nikoli z agresijo branili, ampak samo z besedo. Oni pa so nazaj vedno z agresijo napadali.« Vedno se jim je izmikal tudi Sandrijel, saj so ga napadali in mu grozili. Da mora poslušati očitke, da je umoril Buca, pa naj bi bili, kot so prepričani Šabićevi, kriv strah pred maščevanjem Zupančičevih. Saj bi v nasprotnem, kot pravijo, resnica hitro prišla na dan.

Brezarjevi pribijejo, da se v naselje ne bodo vrnili, čeprav so si zgradili hiše. Nad tem, da so jim sosedje razbili vsa stekla in povzročili pravo razdejanje, pa je razočarana tudi Sanja, saj, kot pravi, z vsem skupaj nima nič.