LOG PRI BREZOVICI – »Vsakič, ko bosta mislila, da sta srečna, naj se spomnita na to, kar sta naredila.« To bratoma Elvirju in Elvisu Đogiću sporoča Martina Brajić, potem ko je izvedela, da jima ne bo treba v zapor zaradi smrti njenega 27-letnega Matica Brajića. Z možem Markom in sinom Sebastijanom Martina ne more verjeti, da jih je sodišče pustilo na cedilu. »Življenje mojega otroka v Sloveniji ni vredno nič. Vsakič, ko grem v službo in avtomatično pogledam proti Šipca baru, se spomnim na sina,« prizadeto dodaja Martina. Elvirja so v ponovljenem sojenju spoznali za neprištevnega in mu zato, ker nima duševne motnje, ampak osebnostno, tudi ni bilo treba na psihiatrično zdravljenje, njegovega brata Elvisa pa je višje sodišče oprostilo očitkov o pomoči bratu pri uboju Matica in ga izpustilo. »Pravilno bi bilo, da bi dobila kazen in odsedela. Ni fer, da sta zunaj. Ko sem to izvedela, sem bila čisto fertik,« nam še pove Martina, njen mož pa doda, da so se mu spet odprle še ne zaceljene rane. »Vsi vemo, da je bil Matic naklepno umorjen, kar nakazuje izjava v pismu, ki smo ga prejeli iz zapora kot opravičilo,« poudari Matičev oče in pokaže pismo, ki jim ga je Elvir poslal 28. maja 2014. Tega, kot pravita Brajićeva, ne bi pokazala javnosti, če se zgodba ne bi tako razpletla.
V pismu se Elvir družini Brajić opravičuje zaradi tega, kar je storil, ne pa, da bi si znižal kazen. Takrat, je napisal, je bil pod močnim vplivom alkohola in se ni zavedal, kaj dela. Nepopravljiva napaka da ga bo v življenju stala veliko, toda najhuje je, kot je še zapisal, da jim je vzel Matica.
Le branil se je
Zakonca pravita, da želita opozoriti na to, kako slabo deluje pri nas sodstvo. »Že res, da nam nobena kazen ne more vrniti sina, ampak boli nas sprenevedanje sodstva, ki se dela norca iz nas. Naj bo pravično sojenje, ne pa enkrat tako, drugič tako,« je razočaran Marko. »Naj nam gospodje na sodišču povedo, zakaj so spremenili svojo odločitev v prid morilcem in pomagačem!«
Očeta najbolj žalosti, ker želijo po njegovem mnenju prikazati, kot da je bil Matic napadalec, Elvir pa tisti, ki se je branil. Med sojenjem je namreč izvedenec Jože Balažic na podlagi poškodb, ki jih je Elvir z nožem zadal Brajiću, ugotovil, da se je Elvir v resnici branil. »Bolj verjetno je, da je bila vbodna rana na trebuhu, ki je povzročila smrt, zadana od spodaj navzgor,« je povedal in potrdil, da je bil Brajić nad Elvirjem, ko ga je ta dvakrat zabodel.
»Sin je bil športni tip, bil je močan in igral je tenis. Morali so ga držati, saj ga eden ne bi mogel. On se je samo branil,« je prepričan Marko, žena Martina pa doda: »Kdo se ne bo branil, če gre nekdo z nožem nad tebe.«
Brajićeva sta ogorčena tudi zaradi postopka na sodišču, kjer so Elvirja na koncu spoznali za neprištevnega. Marko se sprašuje, ali bi tudi njega označili za neprištevnega, če bi pijan povzročil prometno nesrečo in koga ubil. »Ne, kazen petih let zapora bi dobil! Kakšna pravna država!«
Matičeva mama Martina pa meni, da če je bil Elvir neprišteven, bi morala biti v tem primeru bratova odgovornost še večja. »Zakaj ga potem, ko je Matic Elvirja pred lokalom udaril v glavo, ni peljal k zdravniku? Zakaj ga je peljal nazaj v lokal in poklical pomagače?« se še sprašuje Marko.
Pogrešajo ga vsako sekundo
Oče ob Elvisovih besedah v zagovoru na višjem sodišču, da je uspešno končal prvi letnik višje ekonomske šole, poudarja, da je tudi Matic imel namen študirati v lesni stroki, saj je bil mizar. Z dekletom je načrtoval družino, želel si je urediti stanovanje na Vrhniki. »Naj odgovarja za kazen in naj študira v arestu,« dodaja sogovornik. Pravi tudi, da ne trpijo samo starši bratov Đogić, ampak tudi onadva: »Oni imajo otroke doma, kaj pa midva, ki ga nimava več?«
Marko in Martina po tragičnem dogodku živita v stresu. »Jaz sem zbolel, ona pa hodi k psihiatru. Kje boš normalen, če pa imaš takšno tragedijo?« se priduša Marko.
»Vsi ga vsako minuto, vsako sekundo pogrešamo. Ne gre mi iz glave. Je šel sto metrov stran na rojstni dan, potem pa ga nikoli več nisem videl. Na koncu pa še takšna odločitev,« še reče Marko, njegova žena pa doda, da je še dobro, ker so ob avtocesti postavili protihrupne ograje, saj bi sicer videla hišo bratov Đogić in ob vsakem pogledu nanju spet začela podoživljati globoko bolečino.
Od umora do uboja in na prostost Matičevi starši ne morejo razumeti, da sta bila brata Đogić najprej obsojena za umor (Elvir) oziroma za pomoč pri umoru (Elvis) in je prvi dobil 15 let zapora, drugi pa 10. Po razveljavitvi sodbe sta bila obtožena le še za uboj oziroma za pomoč pri tem dejanju, na koncu pa izpuščena na prostost. Spremembo obtožnice iz umora v uboj je konec maja letos predlagal tožilec, in kot je pojasnil, je to storil glede na ugotovitve izvedencev, predvsem psihiatrov. V usodnih trenutkih, kot je ugotavljal izvedenec psihiatrične stroke Gorazd V. Mrevlje, je bil Elvir neprišteven oziroma ni mogel imeti v oblasti svojega ravnanja. Poleg strahu za življenje, ko je Matic v lokalu stal pred njim, so nanj vplivali alkohol, trije pokajeni džojnti, hiperkinetična motnja v otroštvu in adolescenci, ki ni bila zdravljena, in tudi blažji pretres možganov, ki je bil posledica Brajićevih udarcev. |
