LJUBLJANA – Šestintridesetletni Ljubljančan Sašo Nose že ima izkušnje s tem, kako iztožiti denar. Zaradi duševnih bolečin je namreč leta 2007 vložil tožbo proti svojemu delodajalcu, agenciji PCA, in uspelo mu je. Na delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani so mu namreč prisodili 9300 evrov odškodnine. Včeraj pa se je Nose podal na novo tožbeno misijo; tokrat je njegova tarča država Slovenija, od katere, tako so nam pojasnili na državnem pravobranilstvu, »zahteva 8920 evrov odškodnine zaradi zatrjevanih neprimernih razmer v Zavodu za prestajanje kazni zapora Ljubljana v času prestajanja pripora«.
Spoznanje, da ni trpel
V tožbi proti varnostni službi PCA je denimo Nose prepričal sodišče, da je v noči na 1. november 2005, ko je bil varnostnik pri sefih banke SKB, nepopisno trpel ter se bal za svojo usodo, travmatični dogodek pa je na njem pustil dolgotrajne posledice. Bil je namreč eden od dveh varnostnikov, ki so ju roparji sefov okrog enajstih zvečer zvezali, nato vlomili v 428 sefov, pokradli za 16 milijonov evrov v denarju in dragocenostih, proti jutru pa celo ukradli ključe Nosetovega avtomobila ter se z njim odpeljali.
Tudi njegova žena je pozneje trdila, da nimata milijonov, da bi sploh lahko dostojno preživela, naj bi celo opravljala več služb hkrati. Sašo naj bi poleg tega, da je bil varnostnik pri PCA, vozil taksi, se ukvarjal z računovodskimi storitvami, čistilnim servisom in z odpiranjem podjetij. O tem, kako hude duševne posledice je trpel zaradi tega, ker je sedem ur zvezan ležal v sobi za varnostnike, medtem pa so roparji praznili sefe, je govorila, da naj bi jo ponoči včasih celo davil, saj se je zbujal, podoživljal napad nanj, slišal je neke zvoke, videl ljudi, ki jih sploh ni bilo, zato sta imela v spalnici velikokrat tudi ponoči prižgano luč. Vse to in še več, da naj bi bil denimo še dolgo po ropu na pomirjevalih in uspavalih, je zagotovo razlagal tudi Nose, ko je potekal sodni postopek proti PCA.
Povšetova na 131,11 odstotka Na Povšetovi je še vedno gneča. Prostora imajo za 135 jetnikov, po uradnih podatkih pa jih je bilo v ponedeljek, 16. januarja letos, tam kar 177, torej so bili zasedeni 131,11-odstotno. Šlo naj bi za običajne oziroma še znosne razmere, v določenem obdobju pred nekaj leti so namreč poročali celo o več kot 240 priprtih oziroma zaprtih. V največjem zaporu na Slovenskem na Dobu pa je bila v ponedeljek zasedenost 103,12-odstotna. Zmogljivost je namreč 449 zapornikov, na prestajanju kazni pa jih je 463. |
Zato je bila verjetno celo za sodnika, ki je v delovnem postopku razsodil njemu v prid, toliko bolj šokantna informacija, da so tega marca 2012 aretirali, tožilcem pa je na kazenskem oddelku ljubljanskega okrožnega sodišča uspelo dokazati, da v resnici med ropom stoletja na Slovenskem in po njem ni niti najmanj trpel, saj je tesno sodeloval z roparji. Obsojen je bil na 14 let zapora, prav na toliko kot eden od roparjev, Dejan Vidmar.
Kdo ve, ali je Nose dobil svoj kos pogače iz sefov, po mnenju sodišč pa ga je, saj je poleg na dolgotrajno zaporno kazen pravnomočno obsojen tudi na to, da mora vrniti svoj del protipravno pridobljene premoženjske koristi, ki znese vrtoglavih 1,370.809 evrov.
Kaj vse jih moti na Povšetovi?
Zdaj je torej Nose postal le eden od številnih roparjev (in morilcev, preprodajalcev drog, tatov, tatičev), ki so zaradi domnevno neznosnih razmer v priporu na Povšetovi vložili odškodninsko tožbo proti državi. Te so v zadnjih letih vse bolj pogoste, sploh po letu 2011, ko je Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) v nekaterih primerih razsodilo, da so slovenskim pripornikom in zapornikom zares kršene pravice iz določbe evropske konvencije o človekovih pravicah, ki prepoveduje nečloveško in ponižujoče ravnanje. Na Povšetovi naj bi denimo jetniki imeli zaradi prezasedenosti komaj kaj prostora zase, zasebnosti pa prav nobene, sanitarne razmere naj bi bile obupne, pretirano naj bi jim omejevali čas, ki so ga smeli preživeti zunaj celic, poleti naj bi jih v slabo voljo spravljala peklenska vročina, v drugih letnih časih nadlegovala plesnoba, vse leto pa obupna hrana.
Po ESČP so začela tudi slovenska sodišča prisojati odškodnine. In kaj je torej na Povšetovi tako motilo Noseta, da je prepričan, da si jo zasluži tudi on? Na poravnalni narok ga sicer ni bilo, a nam je njegov odvetnik Janez Ahlin pritrdil, da ga je motilo prav marsikaj od prej zapisanega. Odškodnino zato zahteva za čas, prebit v priporu, v katerem je bil od 16. marca 2012 do napotitve na prestajanje kazni 25. avgusta 2014.
Toda pravobranilci vztrajajo, da so se razmere v naših zaporih in priporih v zadnjih letih precej izboljšale, zato pred okrajno pravdno sodnico Sabino Lavrič poravnalni narok med Ahlinom in pravobranilko Aleksandro Kisovec pričakovano ni uspel oziroma se država upira priznanju odškodninske odgovornosti. Natančneje, z nadaljevanjem pravdanja bodo počakali, da najprej zavzame stališče vrhovno sodišče. V podobnih primerih so namreč okrožna ali okrajna sodišča prisodila odškodnino, sodbe je potrdila tudi višja sodna inštanca, vendar pa ni bila niti ena od strani zadovoljna z višino prisojenega denarja. Zato so glede višin odškodnin zaprosili za dopustitev revizije, ki je bila v nekaterih primerih že dopuščena. Zadeva Nose proti Sloveniji je tako preložena za nedoločen čas.
