VIR PRI DOMŽALAH – Lanska sobota na 13. september bo krajanom Vira pri Domžalah ostala v spominu kot ena najbolj žalostnih. Tamkajšnja osrednja Bukovčeva ulica, ki se pri Količevem nadaljuje v Papirniško cesto, je postala prizorišče hude prometne nesreče, v kateri je umrl 22-letni domačin Jordan Latas. Verjetno se sploh ne bi zgodila, če ceste, kot še danes opozarjajo domačini, 26-letni Elbasan Destani in leto mlajši Ardit Ademi ne bi zamenjala za dirkališče. Že takoj po dogodku je policija napovedala, da bo proti njima podala kazensko ovadbo zaradi nevarne vožnje v cestnem prometu, saj je preiskava pokazala, da sta tik pred trkom v Jordanovo modro hondo vozila vštric. Ko je nesrečni mladenič zapeljal na cesto, sta se začela umikati levo, tako da je Ademi trčil v betonsko ograjo na levi strani, Destani pa v voznika honde, ta je na kraju dogodka umrl.
Kljub časovni oddaljenosti še nič ne kaže, da bo zgodba kmalu dobila sodni epilog. »Ne vem, v čem je problem, da se tako počasi dela,« se v pogovoru za Novice sprašuje Darko Latas, oče nesrečnega Jordana. Pravi, da bi lahko organi pregona zadevo prej rešili in da bi lahko z ženo zaprla vsaj del tega žalostnega družinskega poglavja. »Dobro bi bilo, če bi se to uredilo. Seveda to ne odreši bolečine ob izgubi sina, ampak se pa neka stvar zaključi,« razlaga Darko, ki si želi prenehati zastavljati številna vprašanja o tem, zakaj tako dolgo traja in ali smo sploh še pravna država. »Izguba Jordana je za nas nepopisna. Bil je najin edini otrok. Tudi posel sem prilagajal temu, da bi ga sčasoma on prevzel,« pripoveduje. Jordan si je že počasi začel organizirati svoje življenje – v hiši si je urejal stanovanje. Povedal nam je še, da so se pri njiju z ženo poleti, to je bilo osem oziroma devet mesecev po nesreči, oglasili Destanijevi starši. »To je bila lepa gesta,« pravi in dodaja, da ju seveda ne krivi za tragedijo. »Starši niso krivi za to, kar počnejo njihovi otroci.«
Ob vsem pa ne more razumeti, kako sta lahko voznika, ki naj bi menda peljala celo več kot 150 kilometrov na uro, bila pa naj bi povsem trezna, »pri polni zavesti dirkala skozi gosto naseljen kraj«.
Iz katere strani je pripeljal Jordan?
Po vsem tem času je povsem upravičeno vprašanje, kdaj bosta Elbasan in Ardit za svoja dejanja odgovarjala na sodišču. Ko smo maja letos o tem spraševali na ljubljanskem okrožnem sodišču, so nam odgovorili, da je tožilstvo za Destanija predlagalo, naj se opravi preiskava zaradi kaznivega dejanja po 2. in 3. točki prvega odstavka 324. člena KZ-1B v zvezi s petim odstavkom istega člena (nevarna vožnja v cestnem prometu), za Ademija pa po 2. in 3. točki prvega odstavka 324. člena KZ-1B. »Preiskava je pravnomočno uvedena zoper obdolženega Elbasana Destanija, o uvedbi preiskave zoper obdolženega Ardita Ademija pa bo sodišče odločalo po njegovem zaslišanju,« so še zapisali. Ta torek pa so nam na naše novo vprašanje odgovorili, da je bil spis po preiskavi zoper oba obdolženca 24. avgusta vrnjen okrožnemu državnemu tožilstvu v nadaljnje delo. Zadeva je trenutno, kot so pojasnili na tožilstvu, »v proučitvi pri pristojnem tožilcu«.
Razlog za dolgo preiskovanje nesreče morda tiči tudi v tem, da se, kot nam je uspelo izvedeti, Ademijeva in Destanijeva zgodba o tem, od kod je na cesto zapeljal nesrečni Jordan, precej razlikuje od izjav nekaterih prič. Po razlagi voznikov naj bi Latas tik pred trkom zavijal s parkirišča nasproti trgovine levo proti domu oziroma Domžalam. Po spominu dveh prič pa naj bi na cesto zavijal iz Tolstojeve ulice za trgovino, a ne proti Domžalam, ampak levo proti papirnici na Količevem. Vanj naj bi trčila, ko je bila honda že poravnana s cesto.
Seveda smo želeli govoriti tudi z glavnima akterjema, a nam do njiju ni uspelo priti. Arditov oče Qazim Ademi nam je že dva dneva po nesreči povedal, da je slednjo povzročil Elbasan, saj je sin vseskozi pravilno vozil po svojem pasu. »Elbasan je mojega sina prehitel in trčil v vrata Jordanovega avtomobila,« je povedal in še, da je sin vozil okoli 70 kilometrov na uro. Ardit je, kot je nadaljeval oče, hotel pomagati Jordanu, a je bil preveč v šoku. Tudi Destanijev oče Hajruš je zatrdil, da ni šlo za nobeno dirko oziroma tekmovanje. »Pil zagotovo ni nič, ker sem še policiste prosil, ali grem lahko zraven, ko je opravljal alkotest. In napihal je 0,0,« nam je zatrdil. »Vprašal sem ga, kako se je zgodilo. Povedal je, da je bilo edino, kar je videl, avto pred njim, ki je udaril v hondo. On se je umaknil na levo, tam pa je bil steber, v katerega je priletel, in v tistem trenutku so se zračne blazine odprle in avto je šel po svoje,« je še povedal. Hkrati je zavrnil govorice o sinovi brezčutnosti.
Cesta je še vedno dirkališče
Virjani, ki so bili zgroženi tudi nad domnevno brezčutnostjo voznikov – menda naj bi ju zanimalo le, v kakšnem stanju sta njuna avtomobila –, so po nesreči na kilometrskem odseku ceste postavili sveče v spomin na Jordana in od pristojnih zahtevali, naj končno le naredijo kaj za boljšo varnost krajanov. »Tukaj so bili že trije mrtvi, nesreče se vse prepogosto dogajajo, nihče pa ne prevzame odgovornosti. Ne občina ne policija. Rekord na tej cesti je 215 km/h. S ferrarijem ob enajstih ponoči. Radarje pa postavljajo, ko gremo delavci v službo, čakajo nas, čakajo, ali je kdo mogoče eno pivo spil, preden je sedel za volan. Katastrofa,« smo lahko slišali.
Z domačini smo se pogovarjali tudi leto po nesreči, a kot pravijo, se, razen dveh grbin in dveh novih prehodov za pešce ni kaj bistveno izboljšalo. Nekateri vozniki cesto, predvsem ob sobotah popoldne in ob nedeljah ponoči, ko ni policije, še vedno uporabljajo za dirkališče. »Smo že klicali policijo, pisali dopise, a težko je ujeti te divjake. Želeli smo, naj postavijo stacionarni radar, pa ni bilo nič iz tega. Ampak na srečo do zdaj ni bilo več nobene večje nesreče. Vprašanje pa je, kdaj se bo spet zgodila,« zaskrbljeno sklene eden od domačinov.
Do 12 let zapora
Druga in tretja točka prvega odstavka 324. člena KZ-1B določata, da se voznika, ki povzroči hudo prometno nesrečo s tem, da prekorači hitrost za več kot 50 km/h od dovoljene ter vozi predrzno ali brezobzirno, kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do treh let. Če je posledica takšne nesreče smrt ene ali več oseb (5. odstavek 324. člena KZ-1B), pa se storilca kaznuje z zaporom od enega do 12 let in s prepovedjo vožnje motornega vozila.