STAHOVICA – Iz okolice Kamnika prihaja nova žalostna zgodba o tem, kako kruto usodo lahko zapečati sodišče nedolžnemu malemu človeku – v imenu ljudstva.
Šestinštiridesetletni Ramizi Krivić, lastnici stanovanja v Podstudencu pri Stahovici, grozi deložacija, čeprav se je samo borila za svojo ustavno zagotovljeno pravico do stanovanja in zasebnosti v njem. Gospa je po šestih letih borbe s sosedi in sodniki popolnoma obupana, bolna in obubožana, njena stiska pa je tako velika, da včasih razmišlja samo še o tem, da bi vse skupaj zažgala ali sama končala svoje življenje.
»To sploh ni življenje! Kakšno sodišče in kakšna sodnica lahko naredita tako hudo krivico meni in vsej moji družini? Z dvema PVC-vrečkama sem prišla iz Bosne v Slovenijo, a sem bila pridna in poštena in sem se nagarala, da sem lahko v tej hiši s kreditom kupila srednjo etažo v izmeri 89 kvadratov. Zdaj pa mi grozi deložacija, saj je stanovanje pod izvršbo in je v zemljiški knjigi nanj že vpisana hipoteka. Od vsega hudega sem zbolela, imam devet diagnoz, od visokega pritiska in astme do apneje. Bila sem operirana zaradi tumorja na možganih, poleg tega sem še zbolela na živcih,« nam že na vratih niza vse tegobe Ramiza. Nato nas popelje v stanovanje, ki morda kmalu ne bo več njeno. Mimogrede nam iz vrečke jezno strese vse polno zdravil, ki jih mora jemati.
Gledajo ji v lonec in posteljo
Ko je leta 2001 kupila stanovanje, se ji seveda ni sanjalo, kaj jo bo doletelo nekaj let pozneje. Jedro problema je, ker njeno stanovanje ni sklenjena enota, ampak se v posamezne dele, dnevno sobo, spalnico, kuhinjo, kopalnico, stranišče in otroško sobo, vstopa s hodnika.
Hodnik, ki je osrednji del njenega stanovanja, pa uporabljata tudi soseda, zakonca A. K. in S. K., ki sta leta 2004 kupila stanovanje v prvem nadstropju, nad Krivićevo. »Predstavljajte si, da se lahko vsakdo sprehaja po hodniku in ti kadar koli pogleda v kuhinjo, dnevno sobo ali kopalnico, ko greš zvečer spat, pa še v spalnico,« se priduša Ramiza.
Da bi si zagotovila vsaj osnovno zasebnost, sta Ramiza in njen partner Nusret Bešić leta 2007 postavila v hodnik ob stopnicah, ki vodijo v prvo nadstropje, zid in ob stopnicah vrata. Tako sosedoma nista zaprla prehoda v njuno stanovanje, ampak samo zaprla svoje, sta pa omejila enega od dostopov do kleti, katere lastnika sta zakonca. Gre za rezervni vhod oziroma za luknjo z loputo, zato se že od nekdaj uporablja drugi vhod na drugi strani hiše. Kljub temu sta soseda po postavitvi zidu in vrat na okrajnem sodišču v Kamniku vložila tožbo zaradi oviranja solastninskih pravic na skupnih prostorih ter preprečevanja dostopa v klet. Ob tem je pomembno vedeti – to je razvidno iz sodnih spisov in kupo-porodajnih pogodb –, da v nobenem dokumentu dostop do kleti iz prve etaže ni predmet pogodbe. Stanovalca si torej lastita vhod v klet, ki leži sredi Ramizine etaže, čeprav ne v njeni in ne v njuni kupo-prodajni pogodbi ni izrecno zapisano, da je pritlična etaža obremenjena z dostopom v klet. A sodišče je prisluhnilo njima.
Porušeno na veliki petek
Zaradi okoli kvadratni meter velike luknje s stopnicami v klet ji zdaj grozi deložacija. Nekaj let po postavitvi zidu so namreč še živeli v navideznem sožitju, potem pa jo je sosed začel žaliti in poniževati. Nekega večera ju je s sinom tudi fizično napadel, Ramiza je dogodek prijavila, a sodišče ni našlo dovolj dokazov. Ko se je vrnila z obiska sorodnikov v Bosni, ji je nekdo izklopil elektriko, kar se seveda da storiti kar iz skupnih prostorov. Zaradi tega je morala zavreči 60 kilogramov zelenjave in mesa. Poklicala je policijo in prosila, ali bi lahko odvzeli prstne odtise, pa so jo samo odpravili, češ da gleda preveč kriminalističnih nadaljevank.
V pravdanju glede zidu in vrat je izgubila sodno bitko in novembra 2014 ji je sodišče naložilo, da mora vzpostaviti prejšnje stanje, torej odstraniti zid in vrata, sicer bo to na njene stroške opravil nekdo drug. »To ni pravično! Lastnica stanovanja sem, poglejte izpisek iz zemljiške knjige (nam ga pokaže, op. p.), pa na svoji lasti ne smem zaščititi svoje zasebnosti. Ne gre za to, da bi jaz koga ovirala, samo hotela sem sebe zaščititi pred vdorom v svojo zasebnost. Kako je lahko sodnica odločila rušenje, ko pa sploh ni videla dejanskega stanja? Prosila sem sodišče, naj si kdo ogleda dejansko stanje, pa me ni nihče slišal. Vsak pošten človek, ki bi videl, zakaj so tu (bili) zid in vrata, bi dal prav meni, a sodnica je že na prvi razpravi moje izjave označila kot neresnične in odločila, da moram rušiti. Še huje, ko tega nisem storila, je določila penale, in sicer 150 evrov za vsak dan, ko ni porušeno, na letošnji veliki petek pa so prišli rušit in mi teden pozneje poslali račun za 793,61 evra,« je Krivićeva zgrožena. Penalov se je nabralo že za 16.900 evrov.
| Nepošteno sojenje Vsa sodišča, tudi ustavno, so njene pritožbe vedno zavrnila, zaradi česar se počuti popolnoma nemočno in ponižano. »Kakšno sodišče je to, če meni nič ne verjame in me hoče celo vreči na cesto? Sodišče ni hotelo ugotoviti, da nisem ovirala in ne oviram ne dostopa do stanovanja in ne uporabe stanovanja in kleti, ampak je brezpogojno verjelo le njemu, moje izjave pa ocenilo kot neresnične. Ob takem odločanju sem ostala brez lastnega stanovanja, ne da bi res posegla v njihovo solastnino. Ob vseh predlaganih dokazih mi ni uspelo dokazati, da on ni upravičen do tega dela mojega stanovanja, le meni je neživljenjsko naložilo, da mu omogočim neoviran dostop skozi moje stanovanje. Predlagala sem tudi postopek vzpostavitve etažne lastnine, ki še teče in ni ustavil izvršbe, saj sem bila prepričana, da bi se ob razumnem in nepristranskem sodnem postopku vse skupaj uredilo v obojestransko korist.« Z dvema vrečkama sem prišla iz Bosne, a sem bila pridna in garala, da sem lahko v hiši s kreditom kupila etažo. |
Zaradi neplačanih sodnih penalov sta Ramizina soseda kot upnika že vknjižila hipoteko na njeno stanovanje, kar pomeni, da bo šlo stanovanje na dražbo, da bo lahko izplačala terjatev. »A kako je to mogoče, saj sem ves čas vlagala in plačevala odloge penalov. Te naj bi se po zakonu določilo le v izrednih razmerah, to, da sta imela onadva oviran dostop do rezervnega vhoda v klet, pa zagotovo ni izredno stanje. Povejte mi, kaj naj naredim! Občutek imam, da me vsi samo molzejo, jaz pa sem hotela samo normalno živeti. Moja odvetnica mi pravi, da bomo šli na evropsko sodišče, a kako naj to izvedem, če mi ni ostalo nič denarja,« je razočarana Ramiza Krivić.
