FOTO: Najprej moril, zdaj pa toži

LITIJA, LJUBLJANA – Enainpetdesetletni Šentjurčan Igor Bavdek na pravdnem oddelku okrožnega sodišča v Ljubljani toži državo Slovenijo za 28.440 evrov. Če mu bo uspelo toliko tudi iztožiti in če bo postalo pravnomočno neko drugo pravdanje s tega sodišča, bo še vedno imel dobiček. Skupaj z 52-letnim Litijanom Dragom Šterom morata namreč partnerici in hčerki umorjenega Tineta Resnika plačati nekaj več kot 35 tisočakov odškodnine – oziroma vsak polovico.

Za uboj dobil 22 tisočakov

Kar nekaj sodnih procesov se je spletlo in razpletlo po krvavem 7. novembru 2011 na Tepah pri Litiji. V kazenskem postopku je tožilcem uspelo dokazati, da je Bavdek tistega dne streljal na pred seboj bežečega Litijana Resnika, ena od petih krogel pa je temu skozi hrbet prestrelila srce. Bavdek je bil sprva obtožen zaradi umora iz koristoljubja, zato mu je pretilo 30 let zapora. Za umor ga je najel prav Šter, ki je od njega zahteval, naj za denar obdela Resnika, ki ga je treba pretepsti in streti. Pokazal mu je, kje v Tepah ima Resnik počitniško hišo, mu vnaprej izročil 3000 evrov, po opravljenem poslu pa še 19.000.

Na kazenskem oddelku ljubljanskega okrožnega sodišča je bilo razsojeno, pozneje je postalo tudi pravnomočno, da v tragični zgodbi koristoljubja ni bilo, zato je umor odpadel, a so grešnika kljub temu doletele skoraj najvišje možne kazni zaradi uboja. Bavdek je bil obsojen na 14 let zapora in pol, naročnik Šter pa na pol leta manj.

Sta na prestajanju kazni, Bavdek pa se je torej z odškodninsko tožbo spravil nad državo. Državni pravobranilci so nam pojasnili, da zahteva 28.440 evrov odškodnine zaradi, kot navaja v tožbi, neustreznih razmer bivanja v zavodih za prestajanje kazni zapora v Ljubljani in Mariboru, kjer je bil v priporu. Republiki Sloveniji očita kršitev Evropske konvencije o človekovih pravicah (prepoved nečloveškega in ponižujočega ravnanja) ter pravice do učinkovitega pravnega sredstva.

Najprej je namreč 611 dni preživel na Povšetovi, potem se je za še 266 dni preselil v mariborske pripore. Slovenska sodišča sicer zadnje čase kot po tekočem traku prisojajo odškodnine pripornikom, ki jih motijo gneča v celicah, prezasedenost, neznosna vročina v poletnih mesecih, plesnoba, obupna hrana. Tudi Bavdku jo bodo najverjetneje prisodili, toda pravobranilcem se je na junijskem poravnalnem naroku zdel njegov zahtevek odločno previsok, zato se je začelo sojenje. Postopek še ni končan, naslednja obravnava je razpisana za 10. januar 2017.

Žalna obleka, 
to pa ne bo šlo

Vsaj prvostopenjski sodni razplet pa je že dobila odškodninska tožba, s katero sta partnerica umorjenega Resnika Sonja Čerčinovič in njuna hči Tina Vrhovec od Bavdka in Štera zahtevali 56.748 evrov odškodnine zaradi materialne in nematerialne škode ob izgubi bližnjega.

Šterovi odvetniki iz odvetniške družbe Čeferin so se sicer pritožili na sodbo okrožne sodnice Vere Gams Premerl, ki je Čerčinovičevi prisodila 20.548,25 evra odškodnine, kar je 11.200 evrov manj, kot je ta zahtevala. Vrhovčevi, ki je pričakovala 25.000 evrov, morata Bavdek in Šter solidarno plačati 15.000 evrov odškodnine.

Tako kot je Bavdkova tožba proti državi skoraj enaka vsem, ki jih vlagajo jetniki zaradi nevzdržnih razmer v slovenskih priporih, je bila tudi tožba Čerčinovičeve in Vrhovčeve vzorčna za ljudi, ki so v kaznivem dejanju izgubili bližnjega, potem pa s civilno tožbo od krivcev terjajo denarno zadoščenje. Oškodovanci odnose v njihovih družinah opisujejo kot naravnost idealne, duševne bolečine zaradi smrti sorodnika pa jih bodo spremljale do konca dni.

Obe sta trdili, da so bili idilična družina, Čerčinovičeva je razpredala, da so ves prosti čas preživljali skupaj, hodili na izlete, Tine je bil delaven, skrben in ljubeč partner. Njuna hči je dodala, da je bila na očeta zelo navezana, bil je njen zaupnik, vzornik in učitelj in z njegovo smrtjo je družina izgubila popolnost in harmonijo.

Čeprav so Šterovi pooblaščenci predlagali zaslišanje kar nekaj prič, ki naj bi vedele povedati, da razmere pri Resnikovih še zdaleč niso bile idealne, da naj bi bil Tine v resnici nasilen do partnerice, Šter pa je celo trdil, da sploh nista živela skupaj, ter se spominjal nekega dogodka, ko naj bi »jo pošteno premlatil«, je oškodovankama pripadla odškodnina.

Zahtevali sta jo torej zaradi duševnih bolečin, Čerčinovičeva pa tudi zaradi stroškov, ki jih je imela s partnerjevo smrtjo: pogreb, pogostitev po pogrebu, postavitev nagrobnika, kupovanje sveč, peska, zemlje in rož ter drugih stvari, denimo nakup žalne obleke.

Ko si je sodnica ogledala račun za nakup te obleke in ugotovila, da jo je Čerčinovičeva kupila šele po pogrebu, je odločno dejala: »To pa ne bo šlo!« Toda pooblaščenec tožečih strank Lev Jager je ugovarjal, da v nekaterih mestih in krajih pač še vedno velja tradicija, da se žalno obleko nosi še nekaj časa po smrti bližnjega.

Boji so bili, 
toda ni dokazov

Še en odmeven sodni proces je potekal kot posledica uboja 45-letnega Resnika, organi pregona pa so na zatožno klop posadili tudi Sonjo Čerčinovič in Tino Vrhovec. Med preiskavo zločina na Tepah so namreč policisti in kriminalisti naleteli na posledice grozljivih pasjih bojev, ki naj bi v prirejenem prostoru novogradnje Resnikovega brata Emila potekali prav pod Tinetovim okriljem. Privezanih je bilo osem psov pasme ameriški staffordshirski terier, na katerih so bile vidne stare, že zaceljene sledi ugrizov, sedem so jih morali pozneje humano usmrtiti. V nedograjeni hiši so našli prirejen prostor, katerega stene so bile do višine približno 50 centimetrov okrvavljene.

Eden od obtožencev, Željko Andraši, je celo priznal, da je psa Ringa pasme pitbul terier uporabljal za Resnikove pasje boje, in je bil zaradi mučenja živali obsojen na štiri mesece pogojnega zapora. Toda tožilstvo je sredi sojenja zaradi pomanjkanja dokazov umaknilo obtožni predlog proti preostali peterici z zatožne klopi, ki naj bi sodelovala pri mučenju živali oziroma pri pasjih bojih, med njimi sta bili torej tudi Resnikova partnerica in hči.

Zaslišane priče so namreč govorile njim v prid, češ da niso nikoli opazile kar koli sumljivega, morda najbolj odločilno pa je bilo ravno pričanje Andrašija, da je zgodba močno prenapihnjena in da so na Tepah pasji boji potekali le 30. aprila in 1. maja 2011, zatrdil pa je, da takrat preostalih obtožencev sploh ni bilo zraven. Grosupeljska okrajna sodnica Daša Pogorevc Filipič je po tožilskem umiku obtožnega predloga izdala zavrnilno sodbo.