LJUBLJANA – Zlatko Šarić iz Medvod ni prav nič poceni, kadar govorimo o prevažanju oseb z lastnim avtomobilom. Kako drugače si lahko razlagamo njegov zagovor iz preiskave, da je Damirja Muzaferovića, ki naj bi 17. maja letos oropal uslužbenca Pošte Slovenije na Duplici pri Kamniku, tja peljal za celih 500 evrov. Pri tem pa da sploh ni vedel za Muzaferovićeve namene, pa četudi je, kot je prepričano tožilstvo, sostorilca odpeljal s kraja dejanja in ga pri bližnji Jakopičevi ulici spustil iz vozila, v nadaljevanju pa v bližini naslova Jama 1 v Mengšu v potok Pšata odvrgel pištolo, ki jo je storilec uporabil pri ropu poštarja.
»Obtoženi je brezposeln, sredstva pa je pridobival z vožnjo na črno. Premoženjska korist, ki naj bi jo pridobil pri zdaj očitanem kaznivem dejanju, znaša 500 evrov, kar je nesorazmerno s tem, kar je povedal. Da naj bi storilca le peljal,« je na sodišču po Šarićevem predlogu o odpravi hišnega pripora povedala tožilka Helena Zobec Dolanc, ki je tudi komentirala obtoženčeve navedbe iz predloga, da ne hodi na drage večerje in ne nosi oblačil z znamkami. »Tudi jaz ne,« mu je odgovorila in dodala, da očitno denar zelo potrebuje, če za vožnjo računa 500 evrov oziroma da mu sredstva, ki so mu legalno na voljo, ne zadoščajo za njegove potrebe.
Nositi mora posledice
Čeprav naj bi ga v primeru odhoda iz pripora čakala služba pri prijateljici, za tožilko, pa tudi pozneje sodnika Marka Češnovarja, ki predlogu za odpravo hišnega pripora ni ugodil, to ni dovolj velik razlog, da bi bil lahko mirno na prostosti. Šarić, ki ima končano le osnovno šolo, na mesec pa prejema 240 evrov socialne pomoči, ima pri svojih 32 letih za seboj že kar pestro kriminalno preteklost. Tako je bil dvakrat pogojno obsojen, enkrat zaradi zatajitve, drugič pa zaradi velike tatvine. »Poleg tega je zoper njega v teku kazenski postopek za novo kaznivo dejanje velike tatvine,« je opozorila tožilka. Sodnik pa je opozoril, da pri njem tako še naprej ostaja ponovitvena nevarnost, pa tudi to, da ga prej izrečene pogojne kazni in grožnje z zaporom ne odvrnejo od storitev novih kaznivih dejanj. »Težo kaznivih dejanj le še stopnjujete,« je povedal sodnik. Dodal je, da sicer sam dopušča možnost, da se je zdaj malce zresnil in da bi šel dejansko delat in priti do denarja s poštenim delom, »a morate nositi posledice preteklih dejanj«. »In hišni pripor je ena od posledic,« je Češnovar podučil obtoženca, ki predtem krivde za kaznivo dejanje ropa v sostorilstvu ni priznal. Na sojenju bo s pričo hotel dokazati, da ji je, pa tudi več drugim prijateljem, večkrat opravil storitev s prevozom, kar so mu tudi plačali.
Poštar tekel za roparjem
Tako kot Muzaferoviću, ki ga je pobral v Kranju. S polom sta se pripeljala na parkirišče Osnovne šole Marije Vere, kjer je Muzaferović po prepričanju tožilstva izstopil iz vozila in šel peš do zadnjega dela tamkajšnje pošte. Tam je počakal, da je tja s službenim vozilom prišel pismonoša, si nadel črno kapo z izrezi za oči in v trenutku, ko je poštni uslužbenec nameraval izstopiti iz vozila, s pištolo v roki pristopil do voznikovih vrat in zahteval denar. Nesrečnega pismonošo je takrat spravil v brezizhoden položaj, saj mu je cev pištole naslonil na trebuh. A ko je roparju odgovoril, da denarja nima, se je Muzaferović sklonil v vozilo do plastičnega zabojnika, v katerem je bila pošta, zagrabil posebno vrečko, v kateri je bilo 19.500 evrov, in zbežal.
Ravno v tem času sta nasproti pošte Mateja Močnik in njena mama Angelca kosili travo. Kar naenkrat sta zaslišali vpitje poštarja: »Krade me, krade me!« Pogumni poštar se nato ni predal, ampak je stekel za roparjem in vpil, naj ga ustavijo. Kot nam je pripovedovala sogovornica, sta storilca takrat poskušala pridržati tudi dva mimoidoča stanovalca, a se ropar ni prestrašil. Še več. Tudi njima je zagrozil: »Ubil vas bom, če me ne spustite!« Nato pa je s pištolo dvakrat ustrelil v zrak. »Slišali sva dva strela, zato sem šla pogledat, ali ni bil kdo ranjen,« je pripovedovala Mateja. »Poštar se je seveda prestrašil in odnehal. Bil je zelo pogumen, da je stekel za njim. V takšnih časih, kot so današnji, ne veš, kaj bi naredil. Boril se je za službo, ampak ni toliko vredno, da bi tvegal življenje,« je še povedala. Ropar je nato pritekel do osnovne šole, kjer ga je ves čas v svojem avtomobilu čakal Šarić, ki ga je nato takoj odpeljal. Šarića so policisti kmalu spravili za zapahe, Muzaferovića pa še iščejo, najverjetneje je pobegnil v BiH.
