IZOLA - Strelski obračun v izolski bolnišnici včeraj popoldne je spominjal na najbolj krvave podobne obračune v ZDA. Sedemdesetletnik, po naših neuradnih, a zanesljivih podatkih Darko Gregorič iz Svetega Antona, je ob 15. uri izstrelil pet krogel v 36-letnega zdravnika urologa Luisa Guillerma Martineza Bustamanteja in dva policista. Vse skupaj se je dogajalo ravno v času, ko je bila bolnišnica polna pacientov.
Gregorič, ki je hodil s pomočjo bergel, je bil v bolnišnici na okulističnem pregledu. Ko je prišel iz ordinacije, se je sprl na hodniku. Kaj ga je tako zmotilo, ni znano, a po vsej verjetnosti je bil že pripravljen na streljanje. Po pripovedovanju prič naj bi v eni roki držal berglo, v drugi roki pa za hrbtom pištolo. V tistem trenutku je mimo prišel zdravnik urolog, mehiški državljan in oče dveh otrok Martinez Bustamante, ki je sicer med pacienti zelo priljubljen in se je menda ravno včeraj vrnil z dopusta, in vsepovprek so začeli padati streli. Po besedah prvega moža slovenske policije Marjana Fanka je storilec začel na zdravnika streljati brez opozorila – celo prišel naj bi z naklepom, da ga ubije. Tudi po besedah drugih očividcev ustreljeni zdravnik ni bil naključna tarča, saj naj bi Gregorič ves čas spraševal prav po njem.
Seveda je na hodniku zavladala panika, ljudje so se razbežali in iskali varno zavetje. Nekateri, kot so povedale priče dogodka, so se skrili tudi v sanitarije. In medtem ko je zdravnik ranjen obležal na tleh, se je Gregorič hladnokrvno odpravil proti izhodu, takrat pa je iz nadstropja višje prihitel 43-letni policist, po naših podatkih Ivo Žnidarčič, ki je bil po službeni dolžnosti v bolnišnici (po besedah Fanka je dvigoval poškodbeni list). Storilec je nato tudi vanj usmeril pištolo in ga najprej ustrelil v hrbet, ko je obležal na tleh in se poskušal s pištolo ubraniti, pa ga je, kot so povedali očividci, ustrelil še enkrat. Streli so bili zanj na žalost usodni.
Igor Markočič je s sinkom Kaijem ravno takrat čakal ženo: »Bila je v ordinaciji, v kateri je zavladala panika. Pogledala je ven in videla, da je policist ležal v krvi. Ko je zapokalo, smo v petih sekundah bili vsi zunaj. Bil je starejši možakar in komaj se je premikal. Bil je zelo švoh in ni bilo nevarnosti, da bi koga ulovil. Zunaj je bil precej zbegan, streljal pa je v prazno. Dveh strelov ni v nobenega meril.«
Streljal tudi
pred bolnišnico
Zgodba pa še ni bila končana, saj je Gregorič počasi z berglami zapustil izolsko bolnišnico in, kot je povedala ena izmed očividk Mojca Pečnik Dessardo, najprej sedel na klopco pred vhodom in za nekaj minut občemel. Spominja se, da je stala le nekaj metrov od njega in da je moški nekaj iskal po žepu in nato nekaj vzel iz vrečke. »Ne vem, ali je kaj pobral ven, nimam pojma,« nadaljuje Pečnik Dessardova in dodaja, da je izgledalo tako, kot da bi imel še eno rezervno pištolo. Nato pa je vstal in šel do svojega avtomobila, od tam pa se je slišalo streljanje. »Prišel je policist in mi rekel, naj pokličem zdravnike. Stekla sem v bolnišnico in kričala: 'Zdravnik, zdravnik,'« je še povedala priča, ki je bila ravno namenjena v bolnišnico k sestri in nečaku. Povedala je še, da se je na strelca drl tudi neki fant, ki mu je kričal: »Ustreli še sam sebe.«
Leonardo Pegan, ki je svojo nono Vido malo pred dogodkom pripeljal na pregled v bolnišnico, pa je povedal, da je na hodniku srečal kolega, ena iz te družbe pa je poznala storilca, saj je ta hodil v trgovino, kjer dela. »Vprašal je, kje je doktor, in povedali so mu, kje je. Šele pozneje smo ugotovili, da je bil to tip v sivi majici in z vrečko v rokah,« je še povedal Pegan. Gregorič se je nato usedel v avtomobil in se odpeljal, pri tem pa so ga poskušali ustaviti policisti, ki so prišli prvi na kraj dogodka. Fank je pojasnil, da so naredili blokado, a se storilec ni predal, ampak je streljal nazaj in 46-letnega policista zadel v prsni koš. Kmalu so prispeli še drugi policisti in odgovorili z ognjem in Gregoriča ubili. Sama obdukcija bo sicer pokazala, ali si je strelec takrat v avtomobilu sodil sam ali pa so bili usodni policijski streli, je še povedal prvi policist v državi. Zaradi dogodka so seveda v šoku. »Policisti so sesuti. To je katastrofa!« so povedali neuradno. Zaskrbljeni obrazi tako mož v modrem kot obiskovalcev bolnišnice pa so v prvih urah po tragediji dali slutiti, da se znotraj zidov bolnišnice bije boj za življenje.
Ropa pošte
Sedemdesetleni Gregorič se je, kot smo lahko slišali pred bolnišnico, v zadnjih letih soočal z več težavami, od tega, da mu je propadlo podjetje, pa tudi do tega, da mu je umrla mama. Očitno problemov ni več znal reševati drugače, kot da se je začel vdajati alkoholu. Smo pa pred leti o njem že pisali tudi v Slovenskih novicah. Po navedbah obtožnice je leta 1998 kar dvakrat oropal pošto v Pobegih, razpotegnjeni vasi med Bertoki in Sv. Antonom. Obakrat, 23. marca in 31. avgusta, je bil ponedeljek, edini dan v tednu, ko je bila zaprta tudi gostilna pod isto streho tamkajšnjega zadružnega doma, in obakrat je vstopil le nekaj minut pred zaprtjem poslovalnice. Oborožitev, pištolo, naj bi kupil od nekega Bošnjaka za 2000 takratnih nemških mark nekaj dni pred prvim ropom, med dejanjema pa je bil oblečen v delavsko obleko, ki jo je zatem odvrgel, čez glavo je imel poveznjeno kapuco z izrezoma za oči. Prvič je odnesel s seboj 1,135.000 tolarjev, drugič precej manj, 280.000.
Marčevskega ropa kriminalisti še niso raziskali, so pa zato Gregoriču prišli na sled še na dan njegovega drugega podviga: za seboj je pustil nekaj sledi, uporabne podatke pa so prispevali tudi očividci. Na prvem zaslišanju je preiskovalnemu sodniku priznal oba ropa, kasneje je oba zanikal. Na sojenju so ga kljub temu obsodili na enotno kazen štirih let zapora. Sodni izvedenec psihiatrične stroke je ob tem zatrdil, da Gregoričevi bolezni – sladkorna in zvišan krvni tlak – ter nagnjenost k alkoholu niso povzročili zmanjšane prištevnosti. Pa še nekaj, kar je pomembno tudi v luči njegovega strelskega pohoda v Izoli: pištola, ki jo je uporabil v ropih, je bila prava in je imela tudi naboj v cevi. To seveda nakazuje, da bi jo bil pripravljen uporabiti, če bi se mu med ropom kaj zalomilo. Med prestajanjem so ga pazniki pripeljali v bolnišnico Izola in ga odklenili. Enega paznika je takoj udaril s pestjo ter pričel bežati, drugi ga je komaj zadržal. Gregorič je za ta napad dobil pribitek h kazni.
Dodatni
varnostni ukrepi
Nov napad na policiste so v Sindikatu policistov Slovenije ostro obsodili in ob tem tragičnem dogodku, kot so zapisali v sporočilu za javnost, »jasno sporočamo, da na takšen odnos ne bomo več pristajali in da pod nobenim pogojem ne bomo več dovolili oviranja sprejemanja nujnih dopolnitev zakonodaje glede policijskih pooblastil«. »Vsi državljani Republike Slovenije se morajo zavedati, da policisti z zagotavljanjem lastne varnosti hkrati zagotavljamo varnost slehernemu prebivalcu. Le v kolikor bomo policisti sami ustrezno zaščiteni in imeli na voljo tako varovalno opremo kot ustrezna prisilna sredstva in pooblastila, bomo lahko ustrezen nivo varnosti nudili tudi državljanom,« so še zapisali v sindikatu in med drugim dodali, da nas ta tragedija žal spet opominja, da poklic policista v ničemer ni primerljiv z nobenim drugim poklicem v javnem sektorju.
Enako je menila tudi notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar, ki je še dodala, da je »pravica do varnega opravljanja nevarnega dela človekova pravica vsakega policista in policistke«. Opozorila je tudi, da smo »v zadnjem času prepogosto priča dogodkom, ko so pri svojem delu poškodovani ali, še huje, ubiti policisti«. Tragični dogodek pa je obžalovala tudi zdravstvena ministrica Milojka Kolar Celarc in zagotovila, da bo ministrstvo naredilo vse, kar je v njegovi moči, da do takšnih tragičnih dogodkov ne bo prišlo nikoli več. »Žal ekscesov ne more preprečiti še tako dobro varovanje. Kljub temu bomo z vodstvi javnih zavodov še dodatno okrepili varnost pacientov in zaposlenih v zdravstvenih ustanovah.«
Umorjenih pet policistov in zobozdravnica |
Vaščani o Gregoriču
Po krvavem Gregoričevem strelskem pohod smo obiskali njegovo domačo vas, Sv. Anton. »Za nas je bil Darko nenevaren, vozil se je od lokala do lokala, tudi po 300 kilometrov na dan je naredil, natakarice pa so mu nosile pijačo v avto, ker ni mogel hoditi. Čakal je na operacijo, menda kolka.« Po poklicu strugar je delal v nekdanjem Iplasu Koper, bil naj bi celo policist v rezervi. Zemlje je imel ogromno, pa je vse prodal in zafural, zato je, odvisen le od pokojnine svoje zdaj že nekaj let pokojne matere, začel ropati. Spodnji del hiše je prodal, v zgornjem pa živel sam. »Vrečke smeti so bile vedno po balkonu, smrdelo je kot kuga,« smo še slišali. In tudi: »Naša nevesta je povedala, da je pravil naokrog, da se bo dosti govorilo o njegovi smrti.«
