HIPNA ODLOČITEV

FOTO: Morilec Marko »v afektu«, Katarina na pomirjevalih

Objavljeno 04. junij 2017 15.19 | Posodobljeno 04. junij 2017 15.22 | Piše: Aleksander Brudar

Pretresena uslužbenka koprske banke še vedno hodi na psihoterapijo.

Zupanec dejanje obžaluje in pravi, da je šlo za hipno odločitev. Foto: Marko Feist)

LJUBLJANA – Bila je povsem hipna odločitev, da je Marko Zupanec 28. decembra lani ob 12.16 oropal poslovalnico Banke Koper v Tehnološkem parku. Tako namreč tisti dan danes dojema obtoženi Zupanec, ki ima precej pestro preteklost. Zaradi uboja Gafarja Džuzdanovića pred lokalom Skay bar na Viču leta 2011, ki ga je storil v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti, je bil obsojen na osem let ždenja za rešetkami, a je bil že proti koncu leta 2015 pogojno na prostosti. A ni zdržal prav dolgo. Kot že rečeno, je konec lanskega leta oropal banko in od uslužbenke izsilil, da mu je izročila 5900 evrov. Danes dejanje obžaluje in priznava, da je kriv, hkrati pa dodaja, da je bil v zelo veliki stiski in da je bil tisti dan za njega najbolj katastrofalen dan v življenju. Pojasnil je, da so ga, potem ko je odslužil kazen zaradi uboja, čakale nove finančne zahteve, in sicer da poplača smrt Džuzdanovića. Tako si je moral spet sposoditi denar, dolgovani znesek pa je narastel na 100.000 evrov. V tistem letu je skrbel tudi za svojo družino, nova partnerica je bila noseča, poskrbeti pa je moral tudi za druga dva otroka. »Čakal sem rojstvo otroka, ustvarjal sem si novo življenje, delal sem po najboljših zmožnostih,« je povedal pred sodnim senatom, ki mu predseduje ljubljanska okrožna sodnica Špela Koleta.

Zahteval le denar, a brez groženj

Zupanec, ki je obtožen storitve kaznivega dejanja ropa, je še zatrdil, da ga sploh ni načrtoval. Da tudi bančne poslovalnice prej sploh ni poznal. Dopoldne je tako na obeh straneh počivališča Barje spil skupaj štiri stekleničke po deciliter vodke in vzel nekaj apaurinov, ki mu jih je za pomiritev predpisal zdravnik. Nato je prišel do bara ob poslovalnici in malo posedel. Ko se je odpravil domov, je opazil poslovalnico. Stopil je do bančnega okenčka in od uslužbenke Katarine H. zahteval, naj mu izroči denar, pri čemer, kot poudarja, ni nič grozil.

To je na prostoru za priče nekako potrdila tudi Katarina H. Sprva je mislila, da se šali, ko pa je ropar povzdignil glas in ponovil zahtevo, je ugotovila, da gre zares. V glavi so se ji takoj odvrtela navodila banke, kako mora ravnati v takem primeru in naj ne ogroža svojega življenja in življenja sodelavcev pa tudi morebitnih strank. Začela je pripravljati bankovce, stisnila pa je tudi gumb v sili. Zupanec ji je nato rekel: »Hitro, hitro, hitro.« Skozi lino mu je izročila denar: »Ali bo to dovolj?« Storilec je proti njej sprožil solzivec, zapustil poslovalnico in pobegnil proti športnemu centru Konex. Šele tam se je zavedel, kaj je naredil. Pravi, da je solzivec kupil legalno in da ga ves čas nosi s seboj. Nanj pa je takrat stisnil »v afektu«, nikakor pa ni, kot je zatrdil, meril v uslužbenko.

Katarina H. premoženjskopravnega zahtevka ni vložila, saj želi dogodek čim prej pozabiti, a jo je rop zelo pretresel. Pojasnila je, da je šele po 15. aprilu začela delati po štiri ure na dan, da je na pomirjevalih in da hodi na psihoterapijo. 

Deli s prijatelji