ŽRTEV VREMENA

FOTO: Miloša burja pahnila v smrt

Objavljeno 17. januar 2017 09.48 | Posodobljeno 17. januar 2017 09.49 | Piše: Lovro Kastelic

Ajdovec Furlan se je včeraj dopoldne napotil v trgovino.

Matej je prepričan, da je bil za očeta usoden sunek burje. Foto Dejan Javornik

AJDOVŠČINA – Na Ajdovskem so bile nekatere ceste že včeraj zjutraj zaprte. Vsega vajeni prebivalci so se v mislih pripravljali na še močnejše sunke. Burja, ki se v te kraje priplazi s Čavna in južnih obronkov Trnovske planote, je dosegla po zadnjih podatkih celo takšno hitrost, ki je presegla 140 km/h!

Kar pa večine seveda ni zmotilo. Otroci so odšli lepo v šolo, nekateri so se tam pri grajskem obzidju celo drsali, drugi so jo povsem mirne vesti ucvrli po jutranjih opravkih. Kot tudi 61-letni Miloš Furlan.

Še pred nekaj meseci je bil trgovec v Merkurju, odtlej pa užival sadove zaslužene penzije. Želel je uživati in nameraval s svojo ženko Milojko še več potovati. Minule praznike sta tako, denimo, praznovala na Obali; zdaj je napočil čas za takšne in podobne načrte.

Mimo njihove hiše teče Lokavšček, to je potoček v teh dneh nizkega vodostaja. Ki se izlije v Hubelj.

Hotel le v trgovino

Še predvčerajšnjim se je Miloš slišal z edinorojencem Matejem, ki zdaj živi v Goriških brdih. »Bil je to povsem normalen pogovor. Ničesar nisem zaznal,« je pripovedoval Matej. Po kapi, ki ga je doletela pred dvema letoma, se mu je zdel oče povsem stabilnega zdravja. »Še več, že dolgo ni imel nobenih zdravstvenih tegob,« je podčrtal Matej. »Le to vem, da mu je njegov zdravnik nazadnje predpisal neka druga zdravila …«

Menda se je tako čilega duha še včeraj zjutraj predstavil svoji ženi, od katere se je v tistem, približno ob 9.30 je bilo, kdo pa je vedel, še zadnjič poslovil.

Kanil je le do bližnje trgovine.

In moral po domači Vilharjevi sprva čez mostič, ki vodi čez Lokavšček.

Dva metra in pol globoko

Nakar se je odvrtela tista zadnja pesem na njegovi življenjski zgoščenki. Ko je namreč prečkal most, bi moral le rahlo na levo, potem pa med na gosto posejanimi hišami – do nekakšnega zavetrja. Pa se je še pred tem zgodilo nekaj usodnega …

Nekateri pravijo, da je v tistem zapihal tako močan sunek burje, da je Miloša nenadoma spodneslo in si ni mogel več pomagati, neka očividka ga je celo dobro videla, kako se je revež lovil, a se ni mogel v tistem prav ničesar oprijeti, bil je že na robu brežine, z nje omahnil in padel približno dva metra in pol globoko v potočno strugo; v ta nizki, a tolikanj trši in ledeno mrzli Lokavšček.

»Ugotovljeno je bilo, da je moški vznak padel v potok in dobil močan udarec z glavo ob dno potoka,« je že kmalu zatem pojasnjeval Dean Božnik s PU Nova Gorica.

»Pri čemer si je hudo poškodoval glavo. Omenjenega moškega so nato občani in gasilci GRC Ajdovščina oživljali vse do prihoda reševalcev NMP ZD Ajdovščina na kraj dogodka, žal pa ni preživel.«

Nezavarovani most

Zdravnik ZD Ajdovščina je že na kraju nesreče potrdil smrt ponesrečenca in odredil sanitarno obdukcijo, ki jo bodo opravili na pristojnem Inštitutu za sodno medicino, da bi ugotovili karseda natančen vzrok smrti. Božnik je še povedal, da je policija že izključila tujo krivdo.

Po neki drugi in kajpak neuradni verziji je Miloša Furlana na najbolj nepravem kraju – infarkt.

Njegov sin, razumljivo še v šoku, nikakor ni mogel razumeti, da so mostovi zavarovani povsod drugod, le na tistem mestu ne! »Če te burja zagrabi ravno na tistem mestu, kot naj bi mojega očeta, si resnično ne moreš pomagati. Iz lastnih izkušenj vam povem, saj sem celotno osnovno šolo dal tu skozi, da so bili zjutraj tu marsikdaj tako močni sunki vetra, da sem imel še sam neznanske težave,« je premišljeval Matej ter objokoval zloveščo usodo, ki mu je tako iznenada vzela – ljubega očeta.

 

Deli s prijatelji